Nasilje nad civilnim prebivalstvom, omejevanje svobode gibanja, zatiranje mirnega zbiranja, pasivnost pravosodja ob kršitvah temeljnih človekovih pravic kot modus operandi, redki začeti sodni postopki obremenjeni z obilico procesnih kršitev… Vsemu temu smo danes priča, opazujoč dogajanje na območju Zahodne Sahare.
Odkar se je leta 1976 Španija kot bivša kolonialna oblast umaknila z območja Zahodne Sahare, je de facto nadzor nad slednjo prevzel Maroko, ki nadzoruje kar 80% celotnega ozemlja. Po večletnih nasilnih spopadih je prišlo leta 1991 do podpisa mirovnega sporazuma med gibanjem za neodvisnost Zahodne Sahare (Polisario Front) in Marokom, ter do ustanovitve misije OZN za referendum v Zahodni Sahari (MINURSO). To naj bi omogočilo podlago in podporo za mirno izvedbo referenduma o neodvisnosti, ki bi končal tako dejansko, kot tudi pravno nevzdržno situacijo protipravne okupacije s strani Maroka. Hkrati bi se s tem lahko realizirala (na podlagi vrste mednarodnih dokumentov, kot je npr. Ustanovna listina OZN) nesporna pravica prebivalstva Zahodne Sahare do samoodločbe, ki je tipična ravno v kontekstu dekolonizacije.
Trenutna situacija
Kljub začetnemu etosu nad končanjem več desetletij trajajočega dekolonizacijskega procesa, se je dokaj hitro izkazalo, da so bile obljube o referendumu kakor tudi možnosti svobodnega izrekanja prebivalstva Zahodne Sahare o svoji prihodnosti, prazne. Maroko namreč nima nikakršnega interesa za odmik z območja, ki je vir obilice naravnih bogastev.
Leta in leta je tako na dnevni bazi prebivalstvo Zahodne Sahare priča nenehnemu nasilju s strani Maroka, ki se na vse moči trudi zatreti vsa gibanja za neodvisnost in vzdrževati status quo. Ta želja rezultira v množici protipravnih odvzemov prostosti osebam, ki izražajo podporo osvobodilnemu gibanju, nasiljem policistov nad civilnim prebivalstvom, protipravnim opustitvam dolžnega ravnanja policije ob prijavah nasilja, neodzivnosti pravosodja na pereče probleme kršitve človekovih pravic, nenehnem nadzoru domovov aktivistov, mučenju z namenom priznanja krivde v sodnih postopkih in posledično doseganje izreka zapornih kazni vsem, ki podpirajo osvobodilno gibanje itd.
Gre za ravnanja, ki predstavljajo sistematične kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava – za začetek že samega mirovnega sporazuma, nadalje pa tudi že omenjene Ustanovne listine OZN, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije o prepovedi mučenja in Splošne deklaracije človekovih pravic.
Kako se na tovrstno početje odziva MINURSO? Odgovor je razviden iz dejstva, da ravnanja trajajo že več let. Zato je že leta 2015 Polisario Front opozoril OZN, da bo prenehal s sodelovanjem z MINURS-om, v kolikor to ne bo bolj aktivno pri uresničevanju zadanih ciljev zagotavljanja človekovih pravic in izvedbe referenduma. Do večje aktivnosti kljub temu ni prišlo. Ni presenetljivo, da se je po letih stagnacije in pasivnosti mednarodne skupnosti Polisario Front odločil samostojno ukrepati. Tako je konec leta 2020 odstopil od mirovnega sporazuma in začel s protesti.
Žal pa njihova prizadevanja za rešitev nevzdržne situacije ostajajo neuspešna. Na njihov odstop se je namreč novembra 2021 odzval kralj Maroka z izjavo, da območje Zahodne Sahare ”ne bo predmet nikakršnih pogajanj”. K temu pa je zunanji minister dodal, da so sicer pripravljeni obrniti nov list v konfliktu, vendar se nimajo namena odreči svojim suverenim pravicam na spornem območju. Nasilje Maroka nad prebivalstvom Zahodne Sahare se nadaljuje.
Odziv mednarodne skupnosti
Že ob prehodu večine ozemlja Zahodne Sahare pod nadzor Maroka, je precej držav javno izrazilo neodobravanje okupacije in podporo Polisario Frontu (npr. Ruanda, Vietnam, Mehika). Prav tako je leta 2015 Sodišče EU sprejelo zelo dobrodošlo odločitev, v kateri je odločilo o ničnosti razpolaganja Maroka z naravnimi dobrinami Zahodne Sahare v okviru sklepanja trgovinskih poslov.
Žal pa niso bili vsi odzivi na situacijo v podporo gibanju za neodvisnost. Tu velja omeniti predvsem ZDA kot eno izmed stalnih članic Varnostnega sveta, saj je bila tekom nedavnega predsedovanja Donalda Trumpa s strani slednjega izražena podpora Maroku. Ne kaže, da se bo to stališče v okviru predsedovanja Joe Bidena spremenilo. Stališču, ki podpira Maroko, se pridružuje tudi nekaj članic EU (npr. Francija).
Kljub tako očitnim kršitvam človekovih pravic in mednarodnega prava, mnenja držav niso poenotena. Vendar ne glede na (ne)odobravanje početja Maroka s strani držav (seveda pomembnosti le-tega ne gre zanemarjati), ostaja, kot edini dejanski spremljevalec situacije na terenu, glavni akter v razreševanju konflikta prav MINURSO. Žal pa je ta namesto glavnega spodbujevalca in pomagača pri izvedbi referenduma, prevzel vlogo pasivnega opazovalca sistematičnih kršitev človekovih pravic. Ob tem sama OZN kaj več od podaljševanja mandata MINURS-u in pisanja poročil o stanju v Zahodni Sahari, ne naredi.
Očitno je, da Polisario Front te bitke ne bo uspel dobiti sam. Ključna je podpora OZN, ki pa je trenutno do situacije zaskrbljujoče ravnodušna. Dokler podpora s strani slednje ne bo aktivno izražena in tako v pomoč prebivalstvu Zahodne Sahare pri uresničevanju njihove temeljne pravice do samoodločbe, ostajajo mir, pravičnost, spoštovanje, človekove pravice in solidarnost, kot ključni cilji delovanja OZN, le prazne črke na papirju.
Avtorica: Ana Pejić
Viri:
- https://minurso.unmissions.org/
- https://www.aljazeera.com/news/2021/10/29/un-renews-peacekeeping-mission-in-western-sahara-calls-for-talks
- https://www.aljazeera.com/news/2021/11/7/moroccos-king-says-western-sahara-status-not-up-for-debate
- https://www.aljazeera.com/news/2021/11/10/morocco-keen-on-turning-western-sahara-page-foreign-minister
- https://www.securitycouncilreport.org/atf/cf/%7B65BFCF9B-6D27-4E9C-8CD3-CF6E4FF96FF9%7D/s_res_2602.pdf
- https://www.hrw.org/news/2020/03/12/morocco/western-sahara-video-captured-police-violence
- https://www.hrw.org/news/2021/03/05/western-sahara-harassment-independence-activist
- https://www.africanews.com/2021/10/13/polisario-leader-calls-un-to-act-in-war-with-morocco/