Ruski napad na Ukrajino bo drastično poglobil svetovno prehransko krizo, kot tudi povečal prihod beguncev v države EU. Posledice grozeče prehranske krize bodo najbolj prizadele ranljive države, katerih prehranska varnost je bila pred tem že ogrožena zaradi posledic pandemije Covid-19 in podnebne krize.

Na platformi SLOGA opažamo vse večjo zaskrbljenost zaradi vpliva vojne na svetovno prehransko varnost, saj sta tako Ukrajina, kot tudi Rusija pomembni pridelovalki sončničnega olja, žit, koruze, drugih živil in gnojil.

Razmere na področju preskrbe s prehrano so bile na nekaterih področjih globalnega juga težke že pred vojno, kot na primer v vzhodni Afriki in državah afriškega roga zaradi podnebnih sprememb.

Kriza zaradi Covid-19 pa je naraščajoče povpraševanje po hrani zgolj še povečala. Na primer Libanon, država v globoki krizi, je leta 2020 kar polovico potreb po pšenici pokrila z uvozom iz Ukrajine. Preskrba s hrano tako v prihodnjih mesecih in letih lahko postane resen izziv za vse akterje na področju mednarodne humanitarne pomoči.

Velike in dolgotrajne posledice pa bo imela vojna tudi na področju soočanja z begunsko krizo, ki postaja najobsežnejša po 2. svetovni vojni:

  • med jugoslovanskimi vojnami (1991-1996) je v Evropi za azil zaprosilo približno 2,5 milijona ljudi,
  • med sirsko vojno (2011-2016) je v Evropo prišlo 3,2 milijona prosilcev za azil,
  • od začetka ruskega napada je iz Ukrajine v sosednje države zbežalo več kot 4,2 milijone ljudi.

Če je volja, je mogoče sistematično pomagati tudi velikemu številu beguncev, od katerih jih bo precej najverjetneje ostalo v državah EU. Ruski napad na Ukrajino in globalni vpliv krize poudarjata, da je treba ohraniti zaveze držav članic EU glede povečanja sredstev za razvojno pomoč. Že pred vojno so bile svetovne potrebe po humanitarni pomoči rekordno visoke zaradi pandemije, podnebnih sprememb in dolgotrajnih konfliktov, Vojna v Ukrajini pa bo te zgolj še povečala.

Vir: SLOGA