V Marakešu so članice Združenih narodov (ZN) potrdile svetovni dogovor o migracijah, ki vključuje 23 ciljev za boljše upravljanje migracij v interesu držav, prebežnikov in skupnosti, ki jih gostijo. ZDA in nekatere evropske države dogovoru nasprotujejo. 

Dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je prvi medvladni dogovor o migracijah na mednarodni ravni. Julija ga je podprlo vseh 193 članic ZN, razen ZDA, ki so se iz pogajanj umaknile že decembra lani. Da k dogovoru ne bodo pristopile, je doslej potrdilo še nekaj več kot deset držav, med katerimi so predvsem evropske. Kot razloge za umik so navedli predvsem to, da izenačuje zakonite in nezakonite migracije ter posega v suverenost držav pri migracijski politiki.

Slovenija se je dogovoru pridružila; slovensko delegacijo v Maroku vodi državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin.

Na medvladni konferenci, ki bo potekala še v torek, so besedilo sprejeli s soglasjem prisotnih. Predsedujoči je na slavnostni seji predstavil besedilo dogovora in – ker nihče od sodelujočih ni izrazil nasprotovanja – razglasil dogovor za sprejetega. Dogovor je sicer pravno nezavezujoč akt, ki ne bo vplival na priseljensko zakonodajo posameznih držav.

Kritike sporazuma

Med državami, ki dogovora ne podpirajo, se je v nedeljo znašel še Čile, saj je njihovo notranje ministrstvo sporočilo, da migriranje ni človekova pravica. Kot poroča RTV dopisnik Janko Petrovec, podobno menijo tudi druge nasprotnice – da dogovor izenačuje zakonite in nezakonite migracije, da zmanjšuje suverenost držav ali da ni v skladu z njihovimi varnostnimi interesi. Toda globalni dogovor izrecno ločuje med begunci, zakonitimi in nezakonitimi migranti.

Vir: RTV Slovenija