Doseganje enakosti spolov zahteva primerno in trajnostno financiranje v podporo enakosti spolov in krepitvi moči žensk. V Agendi 2030 za trajnostni razvoj so se deležniki zavezali k »bistvenemu povečanju investicij v zmanjšanje vrzeli med spoli«. Uradna razvoja pomoč (ODA), ki jo dajejo članice Komiteja za razvojno pomoč (OECD/DAC) je ključni prispevek k financiranju prizadevanj za enakost spolov in pravice žensk v državah v razvoju.
Poročilo prinaša pregled bilateralne pomoči, h kateri so se zavezale članice DAC 2015-2016. OECD obravnava bilateralno pomoč, ki cilja enakost spolov ali krepitev moči žensk ali kot glavni (primarni) ali kot bistveni (sekundarni) politični cilj po smernicah DAC za politike enakosti spolov – kvalitativno statistično orodje za poročanje o aktivnostih ODA.
Razvojna pomoč, ki integrira enakost spolov se v splošnem povečuje, vendar je financiranje za programe za enakost spolov še v zaostanku. V letih 2015 in 2016 je v povprečju 41,7 milijard ameriških dolarjev, kar je 37 % bilateralne pomoči, naslavljalo enakost spolov in enakost žensk kot bistven (sekundarni) ali glavni (primarni) cilj. To je več kot kadarkoli prej.
To je pomembno analizirati, da bi razumeli, kam naj se trud donatorjev usmerja v prihodnje. Večina te pomoči (37,1 milijard ameriških dolarjev) je bila namenjena programom, ki vključujejo enakost spolov kot enega izmed bistvenih ciljev. Pomoč programom, ki so bili primarno namenjeni enakosti spolov in krepitvi moči žensk pa ostaja pot 5 milijardami USD na leto. V letih 2015-2016 je bilo pomoči takim programom za 4,6 milijard na leto, kar predstavlja le 4 % od celotne bilateralne pomoči članic DAC. Če posebej pogledamo šibke države in tiste, v katerih potekajo konflikti, je bilo v istem obdobju povprečno na leto porabljenih 18,5 milijard ameriških dolarjev za programe, ki so imeli enakost spolov kot bistveni ali glavni cilj. To je povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti in pomeni 40 % bilateralne pomoči, ki je bila podeljena šibkim državam in državam, v katerih potekajo konflikti.
Več lahko preberete v celotnem poročilu v angleščini.
Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.