Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je v petek določila 11 novih biosfernih območij in priznala njihov pomen za ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine.
Nova območja se nahajajo v Kolumbiji, Dominikanski republiki, Gambiji, Italiji, Mongoliji, Filipinih, Republiki Koreji in Španiji. Zraven tega seznam prvič vključuje dva čezmejna rezervata, ki zajemata Belgijo in Nizozemsko ter Italijo in Slovenijo.
Audrey Azoulay, generalna direktorica Unesca, je poudarila, da ta imenovanja prihajajo v času, ko se človeštvo spopada s krizo biotske raznovrstnosti in podnebnimi motnjami. Dodala je, da v času, ko je mednarodna skupnost pozvana k povečanju števila zaščitenih območij, imajo ti novi biosferni rezervati bistveno vlogo pri trajnostnem ohranjanju biotske raznovrstnosti, izboljšanju življenjskih pogojev lokalnega prebivalstva in domorodnih ljudstev ter spodbujanju znanstvenih raziskav.
Biosferne rezervate imenujejo nacionalne vlade in ostajajo pod suvereno jurisdikcijo držav, v katerih se nahajajo. Imenuje jih UNESCO po medvladnem postopku imenovanja v okviru programa Človek in biosfera (MAB). UNESCO je poudaril, da imajo biosferna območja pomembno znanstveno vlogo, saj služijo kot mesto za raziskave in spremljanje, saj zagotavljajo dragocene podatke in vpoglede, ki prispevajo k okoljskem upravljanju in političnim odločitvam. Zraven tega pomagajo pri doseganju globalnih razvojnih ciljev, kot so tisti, določeni v globalnem okviru za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal. Spodbujajo tudi edinstvene ideje lokalnega trajnostnega razvoja, varujejo biotsko raznovrstnost in se borijo proti podnebnim spremembam.
Novi rezervati so razširili svetovno mrežo biosfernih rezervatov na 759 območij v 136 državah in pokrivajo skupno 7.442.000 kvadratnih kilometrov. V biosfernih rezervatih živi približno 275 milijonov ljudi po vsem svetu. Mreža zajema vse glavne reprezentativne naravne in polnaravne ekosisteme.
Vir: UN News
