V Katovicah se o implementaciji pariškega podnebnega sporazuma pogajajo predstavniki 200 držav, konferenca bi se morala končati že v petek, a odprta ostajajo vprašanja o finančni pomoči državam v razvoju in kratkoročnih ukrepih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

V zadnjih dneh se je večina pogovorov v Katovicah osredotočala na vprašanje podnebne pomoči in krepitve ambicij pri zmanjševanju škodljivih izpustov toplogrednih plinov. Glavni uradni glavni cilj konference je namreč oblikovanje knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma. Ta države zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo oziroma jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.

Zadnji osnutek knjige pravil so pogajalci na mizo dobili v petek zjutraj, slovenski pogajalec Marko Maver pa je glede njenega sprejetja optimističen, saj se po njegovih besedah odprte točke počasi le zapirajo. Med drugim pogajalci razpravljajo, ali bi revnejšim državam morali plačati za škodo, ki jo povzroča globalno segrevanje.

Maver je postavil tudi vprašanje dvojnega štetja rezultatov zniževanja emisij. Gre za to, da nekatere razvite države za zmanjšanje lastnega podnebnega odtisa financirajo projekte zniževanja izpustov v razvijajočem se svetu, na koncu pa rezultate teh projektov v svoje bilance vštejejo tako razvite države kot države v razvoju. Takšna praksa izkrivlja realno stanje in bi jo bilo treba po Maverjevih besedah iz knjige pravil izločiti.

Leben konferenco zapustil z mešanimi občutki

Podnebno konferenco v Katovicah so 3. decembra odprli voditelji držav in vlad pogodbenic Okvirne konference ZN-a o spremembi podnebja. V imenu Slovenije se je takrat na Poljskem mudil predsednik Borut Pahor. Nato so delo prevzeli tehnični pogajalci, ki naj bi pripravili osnovo za sprejemanje odločitev na ministrski ravni 11. in 12. decembra. A se je že v času ministrskega dela jasno pokazalo, da je uspeh še daleč. Slovenski minister za okolje in prostor Jure Leben je pogajanja v sredo zapustil “z mešanimi občutki”.

Leben je na svojem Twitterju zapisal, da bo Slovenija delovala kot zgled drugim državam in “v prihodnjem letu podvojila svoje podnebne finance za pomoč državam v razvoju. Za podnebni sklad bomo v letu 2019 namenili 157 mio eurov.” Danes je Leben še dodal, da se Slovenija pridružuje izjavi High Ambition Coalition (Koaliciji visoko ambicioznih), ki se zavzema za bolj odločen boj proti podnebnim spremembam.

Kot je v petek povedal Maver, je minister kljub doseženemu v zadnjih dneh še vedno razočaran nad potekom dogodkov, zagotovil pa je, da bo Slovenija ne glede na rezultat pogajanj v rudarskem mestu v Šleziji ambiciozno pristopila k uresničevanju podnebnega sporazuma, med drugim s pripravo dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 v prihodnjem letu.

Podnebna konferenca leta 2019 bo v Čilu

So pa v Katovicah sprejeli odločitev, da bo prihodnja podnebna konferenca ob koncu naslednjega leta potekala v Čilu. Pripravljalno ministrsko srečanje na prihodnjo konferenco bo medtem nekaj tednov prej potekalo v Kostariki. Čile bo vskočil namesto Brazilije, ki se je konec novembra odrekla vlogi gostiteljice, pri tem pa navedla finančne razloge. Novoizvoljeni brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki bo mandat nastopil s 1. januarjem, je sicer v kampanji napovedal umik Brazilije iz pariškega sporazuma in ne ravno boju proti podnebnim spremembam naklonjeno okoljsko politiko.

Vir: RTV Slovenija