Armenija, Azerbajdžan in sile samooklicane republike Gorski Karabah so sklenile, da se ne bodo več borile iz ‘humanitarnih razlogov’, potem ko je v zadnjih spopadih v regiji umrlo več deset civilistov.
Zunanji ministrstvi obeh držav sta odločitev sporočili pozno v soboto in hkrati objavili podobne izjave. Premirje je začelo veljati v nedeljo. Vzpostavitev ‘humanitarnega premirja’ je priznalo tudi zunanje ministrstvo samooklicane republike Gorski Karabah, ki je dejalo, da je pripravljeno ustaviti sovražnosti.
Sporna regija je konec septembra postala prizorišča novega konflikta, za katera Armenija in Azerbajdžan krivita drug drugega.
Nedeljsko premirje pa ni prvo premirje sklenjeno med državama. Začetno premirje, ki je bilo sklenjeno 10. oktobra, ni bilo učinkovito, saj so se intenzivni boji nadaljevali le nekaj ur po njegovi sklenitvi. Moskva, ki je za pogajalsko mizo združila armenske in azerbajdžanske uradnike, je dejala, da se morata vojski obeh strani dogovoriti o premirju, da bo le-to učinkovito.
Konflikt v odcepljeni azerbajdžanski regiji, ki jo večinoma naseljujejo etnični Armenci in jo dejansko nadzira samooklicana republika, je zadnji večji spor po razpadu Sovjetske zveze, ki se je razvil v dolgoletni teritorialni spor.
Gorski Karabah, ki so ga armenski uradniki označili za narodno ‘sveto domovino’, se je od Azerbajdžana odcepil po krvavi vojni v začetku devetdesetih let. Čeprav je razglasil neodvisnost, ga Baku še naprej obravnava kot sestavni del države. Erevan, medtem ko je podpiral armensko vlado, ni priznal neodvisnosti regije.
Vir: RT
