Največji slovenski raziskovalni inštitut, Institut Jožef Stefan (IJS), v letošnjem letu praznuje 70-letnico delovanja. Izšel je iz oddelka SAZU-ja, uradna letnica ustanovitve pa je leto 1949.
Institut Jožef Stefan (IJS) je danes daleč od nacionalnega, je mednarodni inštitut, ki je eden najbolj iskanih partnerjev v evropskih projektih, je ob obletnici povedal direktor Jadran Lenarčič. Ta internacionalizacija je po besedah Lenarčiča ključna za kakovost inštituta, pomemben pa je tudi kulturni prispevek raziskovalcev, ki prihajajo v Slovenijo.
“Če bomo imeli več sredstev, boljše razmere za delo in boljšo infrastrukturo, upamo, da bomo dobivali tudi več tujcev v Slovenijo, kar je izredno pomembno, saj brez sodelovanja s tujino in izmenjave ne moreš biti konkurenčen,” je prepričan Lenarčič.
Inštitut po mnenju Lenarčiča nikoli ni bil le center znanstvenega raziskovanja ali razvoja tehnologij, temveč je imel pomembno vlogo tudi na področju kulture ter postavljanja različnih nacionalnih politik na jedrskem področju, na področju okolja, hrane, meroslovja … S svojim znanjem in širino inštitut po mnenju Lenarčiča posega v marsikatero področje družbenega razvoja, kar bi bilo treba v prihodnje še krepiti.
“Ni področja, na katerem ne bi bili med najboljšimi na svetu”
Na inštitutu, ki so ga v sedmih desetletjih zaznamovali številni prebojni dosežki, danes po mnenju direktorja ni področja, na katerem ne bi bili med najboljšimi na svetu. Organizacija inštituta namreč po njegovih besedah “deluje tako, da tisti, ki ni med najboljšimi, enostavno propade, izgine z inštituta”.
“Vsa glavna področja, ki jih imamo ‒ prvo je področje fizike in reaktorske tehnike, drugo kemije, materialov, biokemije in okolja ter tretje področje informacijske in komunikacijske tehnologije, kamor sodita tudi robotika in avtomatika ‒ so na svojih segmentih izredno kakovostna. Če niso kvalitetni, jih tukaj ne bi bilo,” je poudaril Lenarčič.
Med prebojnimi dosežki, ki jih je inštitut nanizal v 70 letih, je bila med drugim v šestdesetih sinteza spojine ksenonovega fluorida, ki je dotlej veljala za nemogočo, v osemdesetih so odkrili encim stefin, razvili prve robote, na IJS-ju je stekla prva medmrežna povezava v Sloveniji ter nastala prva spletna stran.
Odmevno je bilo tudi odkritje mikrolaserja ter feromagnetne tekočine, za katero je veljalo, da jo je nemogoče narediti. Poleg tega so raziskovalci IJS-ja sodelovali pri dokazu Higgsovega bozona ter izdelal najhitrejši računalniški pomnilnik na svetu, je našteval Lenarčič.
Vpetost v mednarodno okolje
Na inštitutu je trenutno približno 990 zaposlenih, kar je po besedah Lenarčiča zelo veliko tudi v primerjavi z drugimi inštituti po Evropi. Ti so po navadi specializirani za specifično raziskovalno področje, medtem ko na njihovem inštitutu potekajo tako aplikativne kot temeljne raziskave s širokega spektra raziskovalnih področij, zaradi česar je zanimanje za sodelovanje z inštitutom veliko.
Trenutno sodelujejo v približno 150 projektih programa Obzorje 2020, od tega jih koordinirajo od 25 do 30. Sodelujejo s številnimi inštituti in univerzami po Evropi, pa tudi iz ZDA, Japonske in Južne Koreje.
“Lahko rečem, da je inštitut po nekih merilih Evropske komisije med 50 najbolj iskanimi raziskovalnimi institucijami v Evropi. Glede na svojo velikost, glede na to, da smo manjši od marsikaterega nemškega, francoskega, italijanskega inštituta, smo praktično v samem vrhu glede obsega evropskih sredstev, ki jih pridobimo,” je povedal Lenarčič.
Potrebne so temeljite strukturne spremembe
Eden pomembnih izzivov za inštitut je bil po besedah Lenarčiča upad sredstev za raziskovalno dejavnost po letu 2011, v času gospodarske krize. “Problem je v tem, da je svet šel naprej. Nihče nas ne čaka, nikomur se ne smilimo, tudi revnejše države od nas so ves ta čas močno vlagale v infrastrukturo in v kadre, medtem ko smo mi to zanemarili,” je bil kritičen Lenarčič.
Upadanje se je sicer v zadnjih letih ustavilo, kljub temu pa “nismo še ničesar resnega naredili,” je poudaril Lenarčič. Slovenija zato po njegovem mnenju potrebuje temeljite strukturne spremembe. “Potreben je koncept razvoja Slovenije, ki bo temeljil na znanju, ne pa na množični proizvodnji cenenih izdelkov, za ta koncept pa je potrebno delati celovito. To ne gre od danes na jutri, na žalost smo v zadnjih 10 letih kar precej zaostali za našimi konkurenti,” je povedal Lenarčič.
Obletnico posvečajo mladim
Letošnjo, 70. obletnico po besedah Lenarčiča ne želijo posvetiti preteklosti, temveč mladim in prihodnosti. “Predvsem o prihodnosti z roboti, o simbiozi človeka in robota, s ciljem, da ozavestimo ljudi o pomenu znanosti in znanstvenega raziskovanja ter znanstvene etike za bodoče generacije,” je povedal Lenarčič.
Jubilej bodo na inštitutu zaznamovali v okviru tradicionalnih, že 27. Dnevov Jožefa Stefana, ki so se začeli s sobotnim dnevom odprtih vrat, na katerem so obiskovalci lahko izvedeli več o raziskovalnem delu na inštitutu. Uradno odprtje dnevov pa bo potekalo v ponedeljek, na dan, ko se je leta 1835 rodil Jožef Stefan.
Do petka se bodo v okviru Dnevov Jožefa Stefana zvrstila številna predavanja, med drugim bo o letečih robotih spregovoril Vijay Kumar, dekan ameriške fakultete Penn Engineering, v ospredju letošnjih Dnevov Jožefa Stefana pa bo slavnostna akademija ob 70-letnici inštituta, ki bo v sredo potekala v Cankarjevem domu.
Ob priložnosti so na inštitutu izdali tudi knjigo Arneta Hodaliča in Katje Bidovec, ki sta v objektiv za knjigo z naslovom Iskanja z navdihom 1949‒2019 ujela raziskovalce, delo in laboratorije na inštitutu.
Zgodovina inštituta
Inštitut je izšel iz fizikalnega oddelka Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ustanovljenega leta 1946. Leto 1949, ko se je Fizikalni institut SAZU preusmeril v raziskave jedrske energije, pa velja za rojstni dan današnjega inštituta.
Fizikalni institut se je leta 1952 preimenoval v Fizikalni institut Jožefa Stefana, sedem let kasneje pa v Nuklearni inštitut Jožef Stefan, današnje ime Institut Jožef Stefan je dobil šele leta 1969. Leta 1971 inštitut postane del Univerze v Ljubljani, leta 1992 pa postane javni raziskovalni zavod.
Inštitut, poimenovan po edinem znanstveniku slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov, danes deluje na dveh lokacijah. Večji del dejavnosti je na Jamovi 39 v Ljubljani, kjer je tudi sedež, druga lokacija pa je v kraju Dol pri Ljubljani, kjer je Reaktorski center Podgorica.
Vir: RTV Slovenija