Generalna skupščina ZN je s 93 glasovi za, 24 proti in 58 vzdržanimi glasovi potrdila resolucijo, ki prekinja članstvo Rusije v Svetu ZN za človekove pravice zaradi poročil o “hudih in sistematičnih kršitvah človekovih pravic”.

Za začasno izključitev Rusije iz 47-članskega organa je bila potrebna dvotretjinska večina držav, ki so glasovale, pri čemer vzdržani glasovi ne štejejo.

Tovrstni suspenzi so redki. Leta 2011 so iz organa začasno izključili Libijo zaradi nasilja sil, zvestih voditelju Moamerju Gadafiju, zoper protestnike.

Resolucija, ki jo je sprejela Generalna skupščina, izraža “veliko zaskrbljenost glede trajajoče humanitarne krize in krize na področju človekovih pravic v Ukrajini”, še posebej glede poročil o kršitvah, ki so očitane Rusiji.

Glasovanje je bilo sklicano na pobudo ZDA, potem ko je Ukrajina Rusijo obtožila pokola več sto civilistov v mestu Buča. Rusija odgovornost zanika.

Rusija je pred glasovanjem države opozorila, da bo glas za resolucijo razumela kot “neprijateljsko gesto”, ki bo povzročila posledice za dvostranske odnose, poroča Reuters.

Za resolucijo so glasovale vse članice EU-ja, kakor tudi države, ki se mu želijo pridružiti. Za resolucijo je glasovala celo ruska zaveznica Srbija, proti pa države, kot so Kitajska, Belorusija, Sirija in Kuba. Vzdržale pa so se večinoma afriške države in med drugim še Singapur, Venezuela, Brazilija in Mehika.

Predlog resolucije je v uvodu predstavil veleposlanik Ukrajine Sergij Kislica, ki je Rusijo obtožil množičnih pobojev civilistov in omenil rusko pismo članicam ZN ter dejal, da se agresor perverzno predstavlja kot žrtev, in pozval države, naj glasujejo za resolucijo.

Ruski diplomat pa je dogajanje označil za teater, resolucijo pa za poskus ZDA, da uvedejo kolonializem na področju človekovih pravic s pomočjo majhne skupine držav.

Kitajski veleposlanik, ki je glasoval proti, pa je znova iskal ravnotežje med načelno podporo suverenosti vseh članic ZN in nasprotovanjem ukrepom, ki se sprejemajo proti državi, ki krši suverenost Ukrajine. Države, ki so se vzdržale, so večinoma trdile, da to ne bo prispevalo h koncu spopadov.

Rusija je bila v drugem letu svojega triletnega mandata v Svetu za človekove pravice s sedežem v Ženevi. Organ sicer ne more sprejemati pravno zavezujočih odločitev, so pa njegove odločitve pomembno politično sporočilo, organ pa lahko odredi tudi preiskave.

Suspenz pomeni, da Rusija tehnično ostaja članica Sveta, vendar ne more več sodelovati ali glasovati v organu, njeni diplomati pa lahko še naprej spremljajo razprave.

Slovenski veleposlanik izrazil zgroženost
Veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh je v drugem delu zasedanja, ko so nastopale države, ki so podprle resolucijo, dejal, da se Slovenija pridružuje izjavi EU-ja, in poudaril, da se je Slovenija vedno zavzemala za spoštovanje človekovih pravic in kaznovanje storilcev zločinov, med drugim v času, ko je predsedovala Svetu za človekove pravice leta 2018.

Izrazil je globoko užaloščenost, da smo znova priča grozodejstvom, za katera smo rekli, da jih ne bomo nikoli več dovolili, in za katera je treba zagotoviti odgovornost.

“Zgroženi smo nad podobami zločinov ruskih sil v ukrajinskih mestih in jih najostreje obsojamo. Pridružujemo se pozivom za neodvisno preiskavo in kaznovanje odgovornih.”

“Ruska federacija grobo krši mednarodno humanitarno pravo, človekove pravice in suverenost Ukrajine. Te kršitve si zaslužijo enoten mednarodni odgovor. Pozdravljamo sprejeto resolucijo in ponovno pozivamo Rusijo, naj takoj preneha z uporabo sile proti Ukrajini,” je med drugim dejal veleposlanik.

Kuleba se je zahvalil
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba se je že zahvalil Generalni skupščini za njeno odločitev.

“Vojni zločinci nimajo mesta v organih ZN, katerih namen je zaščita človekovih pravic. Hvaležen sem vsem članicam, ki so podprle resolucijo in se odločile biti na pravi strani zgodovine,” je dejal.

Prejšnji mesec je Svet ZN za človekove pravice sprožil preiskavo glede navedb o kršitvah človekovih pravic in morebitnih vojnih zločinih v Ukrajini po začetku ruskega napada na to državo 24. februarja.

Od začetka napada je Generalna skupščina sprejela dve resoluciji, ki obsojata Rusijo, in sicer s 141 in 140 glasovi za.

Ruski premier: Še nikoli ni bilo toliko sankcij
Zahodne države so zaradi “posebne vojaške operacije”, kot vojno v Ukrajini označuje Kremelj, proti ruskim posameznikom in podjetjem uvedle sankcije in zamrznile ruske devizne rezerve, je po poročanju Vlaste Jeseničnik v nastopu pred poslanci in poslankami ruske dume poudaril premier Mihail Mišustin.

Številna ameriška in zahodna podjetja so ustavila svoje poslovanje v Rusiji, iz naložb v tej državi so izstopila nekatera velika energetska podjetja.

Mišustin je dejal, da je Zahod sprejel sankcije v še nikoli prej videnem obsegu. Omejitev je več kot 6000, je dejal in dodal, da jih toliko ni bilo nikoli sprejetih za kakšno državo.

ZDA in Združeno kraljestvo so uvedli nov sveženj sankcij proti Rusiji, med drugimi tudi proti nekdanjemu predsedniku Dmitriju Medvedjevu, premierju Mišustinu ter hčerkama predsednika Vladimirja Putina, Katarini in Mariji.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je dejal, da bo Rusija na sankcije odgovorila.

Vir: RTV Slovenija