Človek je povzročil nepopravljivo škodo našemu planetu in v naslednjih desetletjih se bodo razmere samo še poslabšale, ugotavlja Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) v novem poročilu o vplivu podnebnih sprememb na okolje.

Strokovnjaki z vsega sveta so pod okriljem Združenih narodov pripravili šesto podnebno poročilo, ki prinaša tudi najresnejše opozorilo pred posledicami podnebnih sprememb na ljudi in naravo.

Poročilo IPCC je tako prvič jasno navedlo, da je skoraj celotno segrevanje ozračja posledica človeške aktivnosti. Svet je predolgo ignoriral opozorila in se ne bo več mogel izogniti resnim posledicam, je sporočilo strokovnjakov.

Doslej se je globalna temperatura glede na predindustrijsko dobo dvignila za 1,1 stopinje Celzija, pa se svet že spopada s katastrofalnimi posledicami. Tako je letos v Kanadi vročinski val topil asfalt, na Kitajskem so se ulice mest ob hudih nalivih spremenile v reke, Grčijo in Kalifornijo so zajeli uničujoči požari.

Človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče
Ena od najbolj alarmantnih napovedi v poročilu je zvišanje povprečne svetovne temperature za 1,5 stopinje Celzija ali več v naslednjih dveh desetletjih. Od leta 1970 so se namreč svetovne temperature zviševale hitreje kot v katerem koli 50-letnem obdobju v zadnjih dveh tisočletjih.

Strokovnjaki tudi ne izključujejo, da se bo do konca stoletja gladina morja zvišala za dva metra, kar bo vplivalo na pogostejša in hujša poplavljanja obalnih delov,

Kot je ugotovilo več kot sto strokovnjakov na podlagi 14.000 znanstvenih študij, je človek nesporno kriv za podnebne spremembe. Po njihovih ugotovitvah so trenutne emisije toplogrednih plinov že na taki ravni, da bomo spremembe nedvomno občutili v naslednjih desetletjih, če ne stoletjih, ko nas čakajo smrtonosni vročinski valovi, uničujoči orkani in drugi ekstremni vremenski pojavi.

Soočenje z resničnostjo
Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je poročilo označil kot “rdeči alarm za človeštvo” in ob tem pozval k takojšnjemu in odločnejšemu prenehanju uporabe premoga in fosilnih goriv, preden ta uničijo naš planet. “Globalno segrevanje zadeva vse regije sveta, mnogih sprememb pa ne moremo več preprečiti,” je poudaril.

Zadnje poročilo IPCC-ja je najobsežnejši in najbolj razdelan prikaz tega, kako podnebne spremembe spreminjajo naš svet in kaj nas čaka v prihodnosti, če ne bomo ukrepali hitro in zmanjšali izpustov toplogrednih plinov.

“To poročilo nam predstavlja realnost,” je opozorila ena od glavnih avtoric poročila Valerie Masson-Delmotte. “Že desetletja je jasno, da se podnebje Zemlje spreminja, vloga človeškega vpliva na podnebni sistem pa je nesporno ugotovljena,” je dodala.

Siv in črn scenarij
Nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine in tajanje ledu na Grenlandiji, ne moremo več preprečiti, zato je po mnenju avtorjev poročila za svet najbolje, da se upočasnijo in se s tem omogoči državam čas za pripravo ter prilagoditev.

A tudi za upočasnitev podnebnih sprememb svetu zmanjkuje časa, in tudi če človeštvu uspe v naslednjem desetletju drastično zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, se bodo do leta 2040 povprečne letne temperature zvišala za 1,5 stopinje in po možnosti za 1,6 stopinje do leta 2060, preden se bodo stabilizirale.

Če se izpusti ne bodo občutno zmanjšali, se lahko do leta 2060 temperature dvignejo za dve stopinji in do konca stoletja za 2,7 stopinje.

Še hujši scenarij se obeta, če bo segrevanje ozračja sprožilo povratne procese, ob katerih se bo sproščalo še več toplogrednih plinov, kot je na primer tajanje permafrosta na Arktiki in izginjanje svetovnih gozdov. V takem primeru bi se lahko temperature v obdobju med letoma 2081 in 2100 dvignile tudi za 4,4 stopinje glede na predindustrijsko raven.

Spremembe pa se ne bodo odrazile le v temperaturah, saj podnebne spremembe krepijo vodni krog, zato se mora svet pripraviti na intenzivnejša deževja in s tem povezane poplave, v drugih regijah pa na suše. Spremenili se bodo vzorci deževja ‒ v višjih legah se bo deževje predvidoma okrepilo, v subtropskem delu sveta pa zmanjšalo. Dvig morske gladine bo pomenil poplave na obalah in erozijo bregov. Izredni morski dogodki, ki smo jim bili doslej priča enkrat na sto let, bi lahko do konca stoletja postali vsakoletna stalnica.

Vir: RTV Slovenija