Mednarodne novice

Palestina in Izrael

Palestinska aktivistka Abir Kopty komentira, da ji je izraelski potni list pomagal svobodno potovati po svetu, drugače pa se godi njenim rojakom v Gazi, ki živijo v območju brezupa. Poudarja, da moramo biti realistični. Okupacija se ne konča v dveh ali treh letih ali desetletjih. Ljudje drugod po svetu so se dolgo borili, da bi končali apartheid ali kolonializem. Kdaj se bo izraelska represija končala, ne ve, je pa trdno prepričana, da ne bo obstala za vedno in jo bodo lahko presegli. Palestinci dan za dnem na različnih forumih razpravljajo, kako končati represijo, kako zamenjati strategijo in kako zamenjati vizijo dveh držav, ki je tako zelo dolgo prevladala v diskurzu o izraelsko-palestinskem konfliktu. Veliko političnih gibanj v Palestini in po svetu zdaj začenja dojemati, da to ni vzdržljiva rešitev, saj jo je Izrael pokončal. (Dnevnik, 6. december)

Jemen

Prihodnost Jemna nikakor ni le v rokah tistih, ki so sedeli v švedskipogajalski sobi – predstavnikov dveh sovražnih strani v vojni, torej. Ključnihkrivcev za vojno in strahovite razmere, ki vladajo v državi, kjer razsajaepidemija kolere, takojšnjo humanitarno pomoč pa potrebujejo tri četrtineprebivalstva, na Švedskem namreč ni bilo. (Delo, 7. december)

Klimatske spremembe

Profesor na Univerzi v Ljubljani Dušan Plut poudarja, da se čas za globalni akcijski podnebni dogovor izteka, sprejeti ga je treba nemudoma, s konkretnimi cilji in nalogami držav, zgolj politično všečni kozmetični popravki ne bodo omogočili varne podnebne prihodnosti, ravno obratno. (Delo, 8. december)

Človekove pravice

Temeljni dokument Združenih narodov, Splošna deklaracija človekovih pravic, sprejet pred točno 70 leti, je zaznamoval pretekla desetletja z upanjem o svobodi in enakopravnosti. Deklaracija je zgodovinski dokument, ki je na univerzalni ravni prvič zapisal pravice in svoboščine vseh ljudi ne glede na posameznikove okoliščine. Je najbolj napredna vizija sveta. Prav univerzalnost pravic in načelo enakopravnosti vseh ljudi se kažejo kot braniki, ki tudi danes najjasneje kažejo, kje se začno politike sovraštva in izključevanja ter kako se boriti proti populizmu, ki cilja k demontaži mednarodnega sistema človekovih pravic. (Večer, 10. december)

Profesor na Univerzi v Bologni, Rudi Rizman, komentira, da živimo v prevečresnih časih, da bi si lahko privoščili praznovanje ob jubileju človekovihpravic. Namesto tega je čas za angažiranje za njihovo implementacijo innadgradnjo v trenutku, ko vsiljeni neovestfalski svet prisega na absolutnisuverenizem in etnonacionalistično enoumje. (Delo, 10. december)

Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice MichelleBachelet Jeria v intervjuju za Dnevnik poudarja, da je Splošna deklaracijačlovekovih pravic  v tridesetih povsemjasnih členih pokazala, s katerimi ukrepi je mogoče izkoreniniti skrajnorevščino in kako zagotoviti hrano, bivališča, zdravje, izobrazbo, delovna mestater priložnosti za vse prebivalce sveta. Revščina je oboje – vzrok in posledicakršenja človekovih pravic. (Dnevnik, 11. december)

Nacionalne novice

Revščina

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da stopnjatveganja revščine v Sloveniji v zadnjih letih znova upada. S 14,5 odstotka vletu 2014 se je do lani znižala na 13,3 odstotka, a to je še vedno več kot predkrizo, ko se je gibala okoli 12 odstotkov oziroma pod 12 odstotki. Pod pragomrevščine je pred izbruhom krize živelo okoli 230.000 ljudi, na vrhuncu leta2013 več kot 290.000, lani pa 268.000 oseb. (Dnevnik, 8. december)