Mednarodne novice
Begunci in migranti
Zgodovina kaže, da so zidovi neučinkoviti, in vendar so priročno politično sredstvo. Napoved Mattea Salvinija, da niti na meji med Italijo in Slovenijo niso izključene »fizične zapore«, ki naj bi zaustavile nenadzorovane migracije, je samo najnovejši primer. Fenomen je globalen, zapiranje nacionalnih meja je postalo duh časa. Mentaliteta Trumpovih in Orbánovih zidov in žičnatih ograj je povsod, čas padanja meja in podiranja zidov je davno mimo. (Delo, 11. julij)
Tretjino ljudi na begu sprejmejo najrevnejše države, kar 80 odstotkov pa, v seštevku, »države v razvoju«. Da se število beguncev in migrantov, ki naj bi bili množično na poti proti Evropski uniji, ves čas povečuje, je lažna novica in mitologija, ki jo dan za dnem, še posebno v času predvolilnih kampanj, za uveljavljanje svojih (ne le) političnih ciljev širijo desne in vse bolj – v oportunistični potrebi po populizmu – tudi sredinske stranke. In, seveda, mediji. (Delo, 12. julij)
Italijanska dokumentaristka, članica kolektiva Nawart Press in režiserka filma Neobičajen ulov, Giulia Bertoluzzi komentira, da smo videli že preveč. Preveč trupel, ob katerih ne reagiramo. Preveč smo že navajeni videti trupla v Sredozemlju utopljenih ljudi. Kot da so nekaj normalnega, a niso. (Večer, 13. julij)
Žrtve vojn
Slovenski psihoanalitik Rok Habjan, ki dela v neprofitni organizaciji Hemayat na Dunaju, komentira, da je Dunaj že dolgo središče psihoterapije, zadnja leta pa tudi pribežališče za žrtve vojn iz nekdanje Jugoslavije, Bližnjega vzhoda, arabskih, azijskih in afriških držav. »Ljudje, ki bežijo iz vojne, niso zaznamovani samo z enim travmatičnem dogodkom, ampak tudi s sekvenčno travmo, ki se ne konča. Prvo travmo so doživeli doma v vojni ali revoluciji, nato v različnih državah med begom do Evrope, ko so pogosto znova doživeli mučenja, zasledovanje, zlorabe in izsiljevanje, ter potem še v Avstriji, kjer čakajo na odločitev o azilu. Pri beguncih gre res za kompleksno situacijo.« (Delo, 13. julij)
Plastika
Vpogled v globalne tokove pokaže, da ogromne količine plastičnih odpadkov (smeti in recikliranih materialov) romajo z bleščečih in urejenih domačih dvorišč bogatih držav v revna okolja Jugovzhodne Azije, ki te odpadke odkupujejo. Če tradicionalne uvoznice omejijo odkupe, bo treba več plastike reciklirati, manj uporabljati in odlagati. (Delo, 15. julij)
Nacionalne novice
Palestina
Slovenski zunanji minister Miro Cerar komentira, da Slovenija ni opustila večletnega projekta priznanja Palestine in dodaja, da bo nadaljeval iskanje somišljenikov v Evropski uniji (EU). (Dnevnik, 11. julij)
Okoljevarstvo
Večina kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav v Sloveniji še vedno ne izpolnjuje zahtev predpisov, čeprav so roki za to že davno potekli. Ministrstvo za okolje in prostor (Mop) nima urejenega seznama odlagališč odpadkov, viri pitne vode pa so označeni kot dobri, čeprav je črpanje večje od priporočil. Iztoki odplak iz gospodinjstev so še vedno najpogostejša težava za vode, čeprav bi morala vsa naselja z več kot 500 prebivalci že pred leti imeti kanalizacijo in ustrezne čistilne naprave, zdaj že z odstranjevanjem dušika in fosforja. Industrija je po krizi povečala onesnaževanje vode, kmetje pa ponekod dobijo nadomestila za do okolja in vode prijaznejše delovanje, drugod ne. (Delo, 13. julij)
