V Šarm el Šejku v Egiptu se bo začela 27. konferenca ZN-a o podnebnih spremembah (COP27). Med pomembnejšimi vprašanji bo zagotavljanje finančne pomoči ogroženim državam v razvoju. COP27 bo potekal do 18. novembra.

Osrednje geslo konference, ki ga je izbralo egiptovsko predsedstvo, je: “Skupaj za implementacijo.” Dodalo mu je ključnik “JustAndAmbitious” (Pravično in ambiciozno). Na konferenci bodo vsak dan izpostavili eno ali dve temi, ki ji bodo posvečeni dogodki tistega dne. Tematike so finance, znanost, mladi in prihodnje generacije, dekarbonizacija, prilagajanje in kmetijstvo, spol, voda, civilna družba, energija, biotska raznovrstnost ter rešitve.

COP27 neformalno velja za afriški COP. Dejstvo, da dogodek gosti afriška država, je pomemben vidik letošnje podnebne konference, saj je to celina, ki po podatkih Afriške razvojne banke ustvari le tri odstotke svetovnih izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa letno zaradi podnebnih sprememb izgubi med sedem in 15 milijard dolarjev. Do leta 2030 se bo ta številka, če se stvari ne spremenijo, dvignila na 50 milijard. Afriške države sredstev za spopad s tem izzivom nimajo.

Države v razvoju, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo, medtem ko so zanje najmanj krive, zahtevajo spoštovanje preteklih zavez bogatejših držav o finančni pomoči. Želijo pa tudi razpravo o povrnitvi izgub in škode, ki jih že doživljajo zaradi podnebnih sprememb, ne samo o pripravah na spopadanje s temi spremembami v prihodnosti.

A bogate države, kot so ZDA in evropske države, se ne želijo zavezati k prispevanju v sklad za te namene, ki bi lahko znašal več sto milijard dolarjev letno do leta 2030, poroča Deutsche Welle.

V zadnjem letu je bil svet priča učinku podnebnih sprememb ob uničujočih poplavah v Pakistanu in Nigeriji ter izjemni vročini v Indiji in Evropi.

Pred začetkom COP27 so se zvrstila poročila in opozorila strokovnjakov o neizogibnih posledicah podnebnih sprememb za naš planet. Tako so Združeni narodi v oktobrskem poročilu opozorili, da mednarodne zaveze še zdaleč ne zadostujejo za dosego cilja omejitve svetovnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Ta cilj je bil dorečen s pariškim podnebnim sporazumom leta 2015.

Nov poziv k prehodu od besed k dejanjem
Izvršni sekretar sekretariata ZN-a za podnebne spremembe Simon Stiell je v petek opozoril, da mora konferenca COP27 pomeniti preskok od besed k dejanjem. “Tokratna konferenca pogodbenic mora pokazati, da se je zgodil jasen premik od pogajanj k izvajanju,” je na spletni novinarski konferenci novinarjem dejal Stiell. V Parizu je bilo dogovorjeno, kaj je treba storiti, v Glasgowu, kako je treba to storiti, v Šarm el Šejku pa “je na vrsti uresničevanje stvari – od besed k dejanjem”, je bil jasen.

Na lanski konferenci COP26 v Glasgowu je bilo sprejetih več zavez, med drugim postopno zmanjšanje uporabe premoga, prenehanje krčenja gozdov do leta 2030 in zmanjšanje izpustov metana za 30 odstotkov do leta 2030, poroča BBC.

Egiptovsko predsedstvo konference je obljubilo, da bodo inovacije in čiste tehnologije ključen del agende. Več dni bo na konferenci posvečenih čistemu vodiku in dekarbonizaciji energije.

A zaradi vojne v Ukrajini in ruskega odgovora na zahodne sankcije v obliki zmanjšanja dobave energentov evropskim državam so spodkopana prizadevanja za povečanje deleža obnovljivih virov. Več držav, tudi Nemčija, se vrača k premogu in nafti, vsaj začasno.

Evropa in Slovenija se najhitreje segrevata
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) pa je v pred dnevi objavljenem poročilu ugotovila, da so se v zadnjih treh desetletjih temperature v Evropi zvišale dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar je najhitreje od vseh celin na svetu. V tridesetih letih se je povprečna temperatura v Evropi dvignila za približno 1,5 stopinje, še hitreje od celotne Evrope se segreva Slovenija.

Pomembnejše dogajanje na konferenci se bo začelo 7. in 8. novembra, ko bo potekal vrh voditeljev, ki se ga bo udeležilo več kot 120 voditeljev. Ko bodo ti odšli, se bodo začeli delegati posameznih držav pogajati.

Slovenijo bo na uvodnem vrhu predstavljal predsednik republike Borut Pahor, ki bo v ponedeljek tudi nagovoril zbrane. Slovenijo bo v Egiptu zastopala podnebna pogajalka Tina Kobilšek. V prvem delu podnebne konference bo prisoten tudi državni sekretar na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl, v drugem delu pa bo slovensko delegacijo vodil minister za okolje in prostor Uroš Brežan.

Dvotedenske konference se bo udeležilo okoli 30.000 ljudi, a nekateri aktivisti ne bodo prišli zaradi skrbi glede kršitev človekovih pravic v Egiptu, poroča BBC.

Vir: RTV Slovenija