Izpusti ogljikovega dioksida bodo po napovedih Mednarodne agencije za energijo (IEA) leta 2023 dosegli najvišjo raven v zgodovini. Le dva odstotka finančnih sredstev za okrevanje po pandemiji sta po njihovih navedbah usmerjena v čisto energijo.

Države so v času pandemije za pomoč gospodarstvu in delavcem porabile več kot 14.000 milijard evrov, od tega pa je bilo po podatkih agencije le 380 milijard evrov namenjenih za projekte, povezane s čisto energijo.

Če se bodo vsi načrti porabe uresničili, bodo emisije na svetovni ravni leta 2023 rekordne, njihova raven pa se bo v naslednjih letih še povečevala, poudarja IEA.

Celotno onesnaževanje z ogljikom bi bilo za 3,5 milijarde ton višje od scenarija, h kateremu so se države zavezale s pariškim sporazumom in ki predvideva omejitev globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.

Od izbruha koronske krize so po besedah izvršnega direktorja IEA-ja Fatiha Birola številne vlade poudarjale pomembnost vzpostavitve bolj trajnega in zelenega gospodarstva, a številne svojih načrtov še niso podkrepile s konkretnimi dejanji.

Združeni narodi ocenjujejo, da se morajo emisije do leta 2030 v povprečju letno zmanjšati za sedem odstotkov, če svet želi omejiti globalno segrevanje na manj kot 1,5 stopinje Celzija.

IEA ocenjuje, da bi bilo na svetovni ravni med letoma 2021 in 2023 potrebnih tisoč milijard dolarjev (850 milijard evrov) letnih naložb v čisto energijo, da bi izpusti dosegli želeno raven pariškega sporazuma.

Vir: RTV Slovenija