EU je z uvozom surovin na drugem mestu za Kitajsko po prispevku h krčenju tropskega gozda, razkriva poročilo WWF-ja. Osem največjih gospodarstev Unije je “zaslužnih” za 80 odstotkov vrednosti z izsekavanjem povezane mednarodne trgovine v letih 2015–2017.

V številkah je to 203.000 hektarjev površine in 116 milijonov ton ogljikovega dioksida, kolikor predstavljajo izdelki in druge stvari, ki so jih uvozili v države članice EU-ja.

Za Kitajsko in EU-jem sledijo Indija (9 odstotkov), ZDA (7 odstotkov) in Japonska (5 odstotkov).

Med letoma 2005 in 2017 so bili glavni uvoženi izdelki, ki so povezani z največjim uničevanjem tropskega gozda, soja, palmovo olje in govedina, sledijo izdelki iz lesa, kakav in kava. V EU-ju so jih največ uvažale Nemčija, Italija, Španija, Združeno kraljestvo, Nizozemska, Francija, Belgija in Poljska.

Evropska unija je bila 2017 na 2. mestu po uporabi palmovega olja (za Indijo), na 3. mestu po uporabi brazilske soje (za Kitajsko in Brazilijo) in na 1. mestu po argentinske soje in na 1. mestu po uporabi kakava iz Zahodne Afrike.

Evropska komisija bo v kratkem predstavila nov predlog zakonodaje v boju proti izsekavanju deževnega pragozda. Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) poziva, naj njihovo poročilo razkriva “urgentno potrebo” za močno in učinkovito zakonodajo glede evropskega globalnega okoljskega odtisa. Po besedah Anke Schulmeister-Oldenhove, ene od avtoric poročila, mora biti Unija zgled drugim državam pri regulaciji področja izsekavanja in kršenja človekovih pravic. “Želimo jasno zakonodajo, ki bo zagotavljala, da izdelki, če pri njih obstaja visoko tveganje, ki se ga da zmanjšati, ne bodo našli poti na trg,” je povedala za Euronews.

Kot poudarja Anka Schulmeiser-Oldenhove, pa breme zmanjšanja izsekavanja ne sme biti preloženo na ramena potrošnikov, ki sicer morajo biti ozaveščeni.

Le trije odstotki Zemljinega površja so ekološko nedotaknjeni
Študija, ki jo je izdelal Key Biodiversity Areas Secretariat na Cambridgeu v Združenem kraljestvu, kaže, da so samo trije odstotki Zemljinega površja ekološko nedotaknjeni, kjer živijo zdrave prvotne živalske vrste in je njihov habitat brez kakršnega koli posega človeka. Ti predeli so večinoma v tropskem gozdu v Amazoniji in Kongu, na vzhodu Sibirije, severu Kanade in v Sahari.

Pretekle študije so ocenjevale, da naj bi na približno 20 do 40 odstotkih Zemljinega površja človek pustil le malo sledi, v novi študiji, objavljeni v reviji Frontiers in Forests and Global Change, pa strokovnjaki pravijo, da naj bi se gozdovi, savana in tundra na prvi pogled zdeli res nedotaknjeni, toda dejansko izginevajo ključne vrste. Do novih izsledkov so prišli z združevanjem zemljevidov človekovega škodovanja habitatov in zemljevidov področij, kjer živali izginevajo s prvotnega življenjskega prostora oziroma jih premalo, da bi lahko vzdrževali zdrav ekosistem, poroča Guardian. Nekateri znanstveniki so prepričani, da smo na začetku šestega množičnega izumrtja.

Vir: RTV Slovenija