16.oktober so Združeni narodi določili za svetovni dan hrane. Letos poteka v znamenju epidemije, saj zaradi nje lakota grozi novim desetinam milijonov Zemljanov, zato odmevajo pozivi h globalni solidarnosti in trajnostno naravnanemu kmetijstvu.

Posledice pandemije na gospodarsko in družbeno stanje sveta so uničujoče: desetinam milijonov ljudi grozi, da bodo padli v hudo revščino, število podhranjenih pa bi lahko z obstoječih 690 milijonov do konca leta zraslo za 132 milijonov ljudi. Tako trdijo pri organizacijah Združenih narodov za delo, kmetijstvo in prehrano. Polovica od 3,3 milijarde zaposlenih na svetu tvega izgubo dela, v težavah pa so tudi kmetje -– omejitve gibanja in zapore meja jih ovirajo pri dostopu do trgov in nujnih surovin. Tvegajo tudi prebežniki, marsikod nujno potrebni pri proizvodnji hrane, zlasti zaradi slabih transportnih, bivanjskih in delovnih pogojev, je poročal Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija iz Rima.

Pri ZN-u zato pozivajo svet, naj poepidemijska obnova sledi globalni solidarnosti in trajnostnemu razvoju, ki bo drugačen od zdajšnjega, ko dve tretjini kmetijske proizvodnje odpade na samo devet rastlinskih vrst, čeprav obstaja na svetu kar 30.000 vrst užitnih rastlin.

“Naša dejanja so naša prihodnost”
Letošnji svetovni dan hrane bodo na pri organizaciji ZN-a za prehrano in kmetijstvo FAO, ki praznuje 75-letnico svojega delovanja, zaznamovali s spletno konferenco, na kateri bodo poleg direktorjev mednarodnih organizacij sodelovali papež Frančišek, italijanski predsednik Sergio Mattarella, kralj Lesota Letsie III in kraljica Španije Letizia. Zvečer bodo s posebno videoinstalacijo osvetlili rimski Kolosej in palačo FAA.

Že nekaj dni je slovesno tudi pri Svetovnem programu za hrano, kjer so letos prejeli Nobelovo nagrado za mir. Obe organizaciji imata svoj sedež v Rimu, je dodal Petrovec.

Svetovni dan hrane sicer letos poteka pod sloganom: “Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj. Naša dejanja so naša prihodnost.” Slovenija in druge države članice EU-ja tesno sodelujejo s FAO-om in mu priznavajo ključno vlogo pri boju za izkoreninjenje lakote v svetu, so zapisali pri slovenskem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in dodali, da ta ostaja velik problem v več kot 50 državah, med njimi je glede na letošnji indeks svetovne lakote 36 afriških.

NIJZ: Prehrana v času pandemije zelo pomembna
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so ob svetovnem dnevu hrane zapisali, da je v času pandemije prehrana, ki jo moramo načrtovati v čim večji meri iz kakovostnih, hranljivih in lokalnih živil, še toliko pomembnejša. Prehrana in zdravje sta, kot so poudarili na NIJZ, tesno povezana. “Prehrana je tisti vedenjski dejavnik, ki ga v tem času lahko koristno spremenimo, če doslej ni podpiral našega zdravja. Tudi z omejitvami dostopa do hrane, finančnimi omejitvami ter slabšimi kuharskimi veščinami lahko sestavimo zdrave obroke in se bolj redno prehranjujemo,” so dodali.

Z upoštevanjem priporočil zdravega prehranjevanja, ki so jih pripravili na NIJZ-ju, lahko po njihovih navedbah dolgoročno preprečujemo razvoj podhranjenosti oziroma prekomerne hranjenosti ter uspešno preprečujemo ali obvladujemo nekatere kronične bolezni.

Pomembno je, da vsak izmed nas v skladu s svojimi možnostmi v danih razmerah čim bolje poskrbi za svojo prehrano ali prehrano svoje družine na način, ki podpira in krepi zdravje, so izpostavili. Poleg prehrane in zadostnega vnos tekočin je pri krepitvi ali vzdrževanju imunskega sistema vitalnega pomena tudi telesna dejavnost.

Vir: RTV Slovenija