Na 74. zasedanju šestega odbora Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) je veleposlanik Mihael Zupančič najavil diplomatsko pogajalsko konferenco o novi mednarodni pogodbi za medsebojno pravno pomoč in izročitev v primeru pregona genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev (v nadaljevanju MLA iniciativa), ki bo potekala junija 2020 v Ljubljani. Slovenija je poleg Argentine, Belgije, Mongolije, Nizozemske in Senegala ena izmed šestih držav pobudnic MLA iniciative.

Pobudo za MLA iniciativo je leta 2011 sprožilo delo iniciative za zločine proti človečnosti, ki je med pripravo nove pogodbe o hudodelstvih zoper človečnost leta 2009 in 2010 obravnavala tudi MLA protokol. MLA iniciativa predvideva sprejetje nove pogodbe o medsebojni pravni pomoči pri preiskovanju in pregonu nekateri najhujših oblik mednarodnih kaznivih dejanj kot so genocid, določeni vojni zločini in hudodelstva zoper človeštvo.

Predvidena pogodba bi lahko temeljila na obstoječih postopkovnih določbah iz novejših pogodb o medsebojni pravni pomoči pri obravnavanju drugih mednarodnih ali nadnacionalnih zločinov kot sta Konvencija ZN proti nadnacionalnemu organiziranemu kriminalu (UNTOC) in Konvencija ZN proti korupciji (UNCAC), pri čemer bo nova pogodba prilagojena sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, hudodelstev zoper človeštvo in vojnih hudodelstev. Osnutek iz leta 2018 ni vključeval kaznivega dejanja agresije, mučenja ali prisilnih izginotij.

Države pobudnice poudarjajo, da je odgovornost vseh držav, da izpolnjujejo svoje mednarodne obveznosti, da se konča nekaznovanost za zgoraj navedena kazniva dejanja. Ta odgovornost vključuje zlasti temeljito preiskovanje in pregon oseb, odgovornih za tovrstna kazniva dejanja na ravni posamezne države članice, pri čemer se izpostavlja ne samo ustrezno kaznovanje kršitev mednarodnega prava, ampak tudi obveznost preprečevanja ponovitve takšnih grozodejstev.

Zaradi same narave najhujših mednarodnih kaznivih dejanj, osumljenci in priče, dokazi in premoženje povezani s temi kaznivimi dejanji, pogosto niso omejeni na ozemlje ene same države. To pomeni, da bodo morale države, ki bodo preiskovale in preganjale storilce, morale medsebojno sodelovati, da bodo resnično učinkovite v boju proti nekaznovanosti in izpolnile svoje obveznosti. Le tako se bodo države izognile ustvarjanju varnih oaz za storilce.

Potreba po oblikovanju nove pogodbe izhaja iz tega, da pogodbe, ki obravnavajo te mednarodne zločine, na primer Konvencija o genocidu in Ženevske konvencije, vsebujejo le omejene in v veliki meri zastarele določbe o medsebojni pravni pomoči in izročitvi, če obstajajo. Obstoječe večstranske pogodbe, ki predvidevajo določbe o medsebojni pravni pomoči in izročitvi, kot na primer UNTOC in Konvencija ZN proti mučenju, veljajo le za kazniva dejanja, zajeta v teh posebnih pogodbah. Genocid, zločini zoper človečnost in vojni zločini ne ustrezajo pravni definiciji zločinov, za katere veljajo navedene pogodbe, posledično so v ta namen neuporabne.

Hkrati dodana vrednosti večstranskega instrumenta zagotavlja skladnejši pristop za vse države, ki se ukvarjajo s temi primeri in naslavlja Resolucijo GS 3074 (XXVIII) o načelih mednarodnega sodelovanja pri odkrivanju, aretaciji, izročitvi in kaznovanju oseb, ki so krive vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Resolucija določa, da države medsebojno sodelujejo dvostransko in večstransko, da bi ustavile in preprečile omenjeni vrsti kaznivih dejanj, ter sprejmejo notranje in mednarodne ukrepe, potrebne za ta namen.

Da država postane podpornica MLA iniciative, mora podpisati uradno besedno noto, v kateri izrazijo svojo podporo stalni deklaraciji. Le-ta ni zavezujoč pravni instrument, ampak je način, da država izrazi podporo cilju držav, da začnejo pogajanja o večstranski pogodbi o medsebojni pravni pomoči In izročitvi, da bi zapolnile obstoječo vrzel v mednarodnem pravnem okviru resnih mednarodnih zločinov.

Vir: Opinio Juris, slovenska Vlada, Internationaal Recht

Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Logo MRS
LOGO BARVNI RGB_belo ozadje_TRAJNOSTNO_LOKALNO_GLOBALNO
logo_Sloga1