Protesti proti dvigu davka na goriva v Franciji, Belgiji in Nemčiji, s katerim naj bi financirali boj proti podnebnim spremembam, so svarilo udeležencem podnebne konference na Poljskem za sprejetje ambicioznejših ciljev.

Cilj podnebne konference Združenih narodov v Katovicah na Poljskem je potrditev knjige pravil o izvajanju zavez pariškega dogovora, ki bi začele veljati leta 2021. Zasedanja, ki bo trajalo vse do 14. decembra, se udeležuje 50 voditeljev iz skoraj 200 držav po vsem svetu, med njimi je tudi slovenski predsednik Borut Pahor.

In v tem duhu se je podnebna konferenca tudi začela. Na ponedeljkovem srečanju je pričakovati, da bodo voditelji pozvali k izpolnjevanju zavez, skladnih s pariškim sporazumom iz leta 2015. A se je politično ozračje od takrat bistveno spremenilo, in čeprav so vse države, z izjemo ZDA, potrdile zavezanost ciljem iz Pariza, so pri izpolnjevanje le-teh bistveno manj načelne.

Višanje letne temperature

Medtem ko so bila zadnja štiri leta najtoplejša, strokovnjaki napovedujejo, da bi se ob neukrepanju temperatura do leta 2100 lahko dvignila za dodatnih od tri do pet stopinj Celzija. Izpusti ogljikovega dioksida naraščajo, predvsem zaradi uporabe premoga.

Delegati pravijo, da bo prav nadzor izpustov nad ZDA največji izziv za v prihodnje. Potrebne so dramatične spremembe, a politične volje, kot rečeno ni. Če bo delegatom uspelo sestaviti pravilnik, s katerim bodo merili in ocenjevali napredke posameznih držav v obdobjih petih let, bo to vsaj tehnični korak naprej.

Pričakovati je veliko retorike, gre za politične odločitve. Vzpon desnih populistov in rastoči nacionalizmi so tisti, ki zavezanosti ukrepanju za ustavitev uničevanja Zemlje in ozračja zadajajo največ udarcev, kajti ukrepi, ki so potrebni, so globalni in skupni, kot planet Zemlja.

Vir: RTV Slovenija