Strokovnjaki ocenjujejo, da za zdravstvo letno porabimo 7,35 bilijona dolarjev, vendar se 455 milijard dolarjev izgubi zaradi goljufij in korupcije, kar vodi na primer v več kot 140.000 smrt otrok. Nedavno poročilo Transparency International, ki meri stopnjo korupcije v Afriki (GCB – Africa), je pokazalo na primer, da je v 12 mesecih pred izvedbo ankete približno 14 % ljudi, ki je dostopalo do zdravstvenih storitev, plačevalo podkupnine zdravstvenim delavcem, pri tem pa so najbolj ogrožene ženske in otroci.

Zdaj razumemo vlogo korupcije pri spodkopavanju človekovega razvoja in v celoti se moramo spoprijeti z njenimi uničujočimi posledicami, da bomo imeli kakršno koli možnost uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja. Ogrožen je zlasti cilj 3 (zdravje in dobro počutje), če korupcije v javnih zdravstvenih ustanovah ne bomo reševali. Farmacevtski izdelki so, glede na njihov visok delež porabe (približno 50 % vseh sredstev namenjamo farmacevtskim izdelkom) magnet za korupcijo in neetične prakse.

Namen ciljev trajnostnega razvoja je doseči gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost do leta 2030. Korupcija lahko uspešno spodkopava vseh 17 ciljev. Brez pomembnih ukrepov proti korupciji je napredek pri doseganju ciljev izjemno omejen, kar posledično ovira gospodarsko rast, povečuje neenakost in zavira blaginjo.

Korupcija uspeva v razmerah brez odgovornosti in kjer so institucije šibke. Korupcija spodkopava legitimnost in zaupanje v javne ustanove ter oblikuje dojemanje ljudi o uspešnosti in učinkovitosti države. Popači distribucijo javnih storitev in ima nesorazmeren vpliv na marginalizirane in ranljive skupine, kar vodi v večjo neenakost. Medtem ko številke oblike korupcije prizadenejo tako moške kot ženske, so ženske nesorazmerno večja žrtev korupcije, predstavljajo pa tudi večji delež revnih.

Zato je toliko bolj pomembno, da pri uresničevanju cilja 16 (mir, pravičnost in močne institucije) naslavljamo korupcijo – ne le zato, ker je to pomembno za spodbujanje transparentnosti, odgovornosti in integritete, temveč tudi zato, ker lahko služi kot izhodišče za uspešno uresničevanje vseh preostalih ciljev. Korupcija je sama po sebi povezana z vsemi cilji, presega institucije in finančne tokove, vpliva na storitve in sektorje, s katerimi se ukvarjamo vsak dan.

Poleti 2019 je v Portoriku izbruhnil škandal, kjer so nekdanjega ministra za šolstvo obtožili, da je 15,5 milijona dolarjev nakazal izvajalcem s političnimi povezami. Izobraževanje je sektor, za katerega so značilne velike količine javnega denarja, 20 do 30 % državnega proračuna se porabi za izobraževanje, korupcija pa se lahko pojavi na politični, upravni in razredni ravni. Korupcija v izobraževanju ogroža blaginjo družbe, ogroža socialno zaupanje in poslabša neenakost. S tem, ko odvzamemo izobrazbo bodoči delovni sili, spodkopavamo razvoj.

Koruptivne prakse prav tako negativno vplivajo na kakovost in razpoložljivost osnovnih storitev. Vplivajo ne le na vsakdanje življenje, temveč tudi na gospodarstvo in okolje. Zmanjšuje potencial za gospodarsko rast, izkrivlja konkurenco, kar vpliva na podjetja, delavce, mesta in skupnosti.

Cilji trajnostnega razvoja ponujajo ambiciozen in prepričljiv okvir za preoblikovanje, ki priznava pomen institucij za spodbujanje bolj prožnih držav in družb. Če želimo, da so naša prizadevanja za boj proti korupciji uspešna, moramo prepoznati zapletenost korupcije – njene vzroke in učinke – da bomo v celoti razumeli temeljne strukture in dinamiko.

Na koncu dneva korupcija prizadane vseh pet stebrov trajnostnega razvoja. Če želimo uresničiti cilje in zagotoviti trajnostno prihodnost za vse, moramo uničiti korupcijo.

Vir: World Economic Forum

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. podpira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, koordinira pa ga SLOGA, nacionalna platforma za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Vsebina prispevka ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

TLG,SLOGA MRS