Tudi vesoljski sektor se ne more izogniti posledicam širjenja novega koronavirusa. Po svetu se ustavljajo tovarne, inštituti, strokovnjaki ne morejo potovati. A čisto vse ni zamrznilo. Vse to in še več v 43. Vesoljskem tedniku.

1. Epidemija ustavlja tudi misijo na Luno

Pandemija novega koronavirusa pušča posledice tudi na vesoljskem sektorju.

Nasa je zaradi širjenja virusa po ZDA zaprla dve instituciji, ki sta ključnega pomena pri programu Artemis.

V okviru Artemisa želijo poslati človeka na Mesec do konca leta 2024, pa še nekajkrat v okviru desetletja, postaviti vesoljsko postajo pri Mesecu in pripraviti vesoljsko ladjo za potovanje okoli Marsa.

Večino izstrelitev bodo opravili na raketi SLS. Prva tovrstna raketa je izdelana in je trenutno na testiranjih v Nasinem Vesoljskem središču Stennis. Nasa je načrtovala, da bo ta kos poganjal misijo Artemis I, torej polet brez posadke okoli Meseca in nazaj naslednje leto.

Prav vesoljsko središče Stennis je zaradi nevarnosti širjenja novega koronavirusa ustavilo delo.

V izdelavi so tudi nadaljnje rakete SLS, ki jih bodo uporabili pri misijah Artemis II, III in tako dalje. Proizvajajo jih jih v centru Michoud, ki se je prav tako ustavil.

V Michoudu izdelujejo tudi vesoljske ladje Orion.

Rok za vrnitev na Luno v letu 2024 je že tako tesno postavljen, da se je agencija do zdaj pošteno potila in štela dneve, ali ji bo uspelo. Potencialna večmesečna zaustavitev utegne biti “usodna”. A le za datum, ne misijo samo.

Za ustavitev omenjenih centrov so se odločili po tem, ko se je bolezen začela širiti v okolici, en zaposlen v Stennisu pa je potrjeno zbolel za boleznijo covid-19.

Karantena tudi za veterana

Medij Ars Technica se je ob robu dogajanja pogovarjal z nekdanjim astronavtom, drugim človekom na Mesecu v okviru programa ApolloBuzzom Aldrinom. Aldrin je karanten in izolacij že vajen. Ne nazadnje so ga za tri tedne vanjo strpali po prihodu z Meseca, za vsak primer, če bi s seboj prinesel kakšno tujo življenjsko obliko.

Kaj je počel takrat? Veliko je telovadil in gledal mravlje, ki so lezle iz razpok na tleh, je pojasnil. Poleg tega je moral izpolniti kup dokumentov, med drugim zahtevek za dnevnice. Pot na Luno in nazaj mu je v tedanjem ameriškem javnem sektorju prinesla 33 dolarjev.

Kako pa je za karanteno poskrbel zdaj? “Ležim na svoji riti in zaklenil sem vrata,” je na kratko pojasnil veteran.

Rover in James Webb nemoteno naprej
Po poročanju SpaceFlightNow agencija vztraja, da se morajo dela na vesoljskem teleskopu James Webb in marsovskem roverju Perseverance nadaljevati brez predaha.

Rover bo izstreljen predvidoma poleti, James Webb pa prihodnje leto.

Esa in Roskozmos sta tudi zaradi epidemije prestavila misijo na Mars za dve leti.

Podjetje Arianespace je ustavilo vse izstrelitve iz evropskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani, piše v sporočilu za javnost. Nadaljevale se bodo takoj, ko bodo “zdravstvene razmere to omogočale”.

2. Prestavljena izstrelitev prvih slovenskih satelitov

Slovenska satelita Trisat in Nemo HD bi morala v vesolje poleteti 23. marca, a je zaradi epidemije novega koronavirusa izstrelitev preložena za nedoločen čas, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Nemo HD je mikrosatelit visoke ločljivosti z maso 65 kilogramov, ki bo omogočal zajem multispektralnih podob zemeljske površine ter snemanje videa HD.

Nanosatelit Trisat, ki je skoraj v celoti plod slovenskega znanja, pa je težek zgolj okoli pet kilogramov in bo imel sposobnost opazovanja Zemlje na podlagi multispektralnega zajemanja slik v kratkovalovnem infrardečem spektru. Njegov glavni cilj je testiranje robustnosti nove vesoljske elektronike.

To je že druga prestavitev. Satelita bi morala v vesolje že lani na raketi Vega, takrat jo je zagodla nosilna raketa Vega (ArianeSpace).

3. Ostri ukrepi ob pandemiji, manjše onesnaževanje ozračja

Ukrepi, ki jih države sprejemajo za omejevanje pandemije novega koronavirusa, ustavljajo družbe in gospodarstva. To je vidno tudi iz vesolja.

Satelit Sentinel 5P iz programa Copernicus meri količino naslednjih snovi: dušikov dioksid, ozon, formaldehid, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, in delcev v ozračju (aerosolov).

Pred kratkim je izdal meritve dveh najbolj prizadetih držav, Kitajske in Italije, ki kažejo na očitno zmanjšanje onesnaževanja. Zanimivo je, da se proti koncu opazi tudi manjše onesnaževanje na ozemlju Slovenije, pa z ukrepi naše države ne more biti povezano.

Vir: RTV Slovenija