Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) opozarja, da bi v prihodnjih šestih mesecih zaradi vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti, vsak dan v svetu lahko umrlo 6.000 otrok, saj pandemija covida-19 še naprej slabi zdravstvene sisteme in ovira zdravstvene storitve.

UNICEF, ki navaja analizo raziskovalcev inštituta za javno zdravje Univerze Johnsa Hopkinsa, ki je bila v torek objavljena v reviji The Lancet Global Health, poudarja, da najslabši od treh scenarijev v 118 državah z nizkim in srednjim dohodkom predvideva, da bi lahko v prihodnjih šestih mesecih zaradi zmanjšanja rutinskih zdravstvenih storitev in porasta nedohranjenosti umrlo dodatnih 1,2 milijona otrok, mlajših od pet let ali kar 6000 dnevno.

Dodatne smrti otrok bi ob 2,5 milijona otrok, ki umrejo pred svojim petim letom v šestih mesecih v 118 državah, vključenih v raziskavo, ogrozile napredek, ki je bil v preteklem desetletju dosežen na področju zmanjševanja njihove umrljivosti.

Kot kaže analiza, bi lahko po najslabšem scenariju zaradi obsežnega krčenja zdravstvenih storitev umrlo največ otrok v Bangladešu, Braziliji, DR Kongo, Etiopiji, Indiji, Indoneziji, Nigeriji, Pakistanu, Ugandi in Tanzaniji. Najvišjo stopnjo umrljivosti otrok pa bi lahko imelo deset držav, med njimi Džibuti, Liberija, Mali, Nigerija, Pakistan, Sierra Leone in Somalija. V teh državah je nadaljevanje zagotavljanja zdravstvenih storitev ključnega pomena za reševanje življenj, so še sporočili z UNICEF Slovenija.

Caritas opozarja na nevarnost lakote

Caritas Internationalis je mednarodno skupnost pozval k takojšnjemu ukrepanju, sicer bo zaradi lakote, ki bo družbenogospodarska posledica pandemije, umrlo na milijone ljudi. Opozarjajo, da bodo posledice pandemije še resnejše in smrtonosnejše kot vpliv samega virusa, zlasti za najranljivejše skupnosti v najrevnejših državah, med katerimi kot najbolj ranljive izpostavlja afriške države.

Poziv k preklicu sankcij

Mednarodno skupnost je organizacija pozvala, naj začasno prekliče gospodarske ukrepe proti Libiji, Iranu, Venezueli in Siriji, da bi omogočili uvoz zdravil, medicinske opreme in osnovnih potrebščin za prebivalce.

Poudarjajo tudi potrebo po zagotovitvi dostopa do osnovnih in cenovno dostopnih storitev za notranje razseljene osebe in begunce kot tudi do dostopa humanitarne pomoči do njih, so sporočili iz Slovenske karitas.

Vir: RTV Slovenija