Kolumbijski volivci so presenetljivo in v nasprotju z napovedmi anket zavrnili zgodovinski mirovni sporazum, ki sta ga pred tednom dni v Cartageni podpisala predsednik Juan Manuel Santos in vodja Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc) Rodrigo Londoño.

Ob le 37-odstotni volilni udeležbi se je 50,21 odstotka volivcev izreklo proti sporazumu, podprlo pa ga je 49,78 odstotka. Razlika je bila le 57.000 glasov. Zaradi neuspeha na referendumu je svoj odstop že ponudil glavni pogajalec kolumbijske vlade v mirovnih pogajanjih Humberto de la Calle. “Če smo storili kakšne napake, sem zanje odgovoren samo jaz,” je povedal v predsedniški palači. “Zato sem prišel predsedniku povedat, da ponujam odstop z mesta vodje delegacije, saj ne želim biti ovira za tisto, kar se bo zgodilo,” je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Razočaranje nad izidom referenduma je izrazila tudi Norveška, ki je bila skupaj s Kubo pokroviteljica pogajanj.

Sporazum, ki bi moral končati 52 letno krvavo državljansko vojno, je imel v državi veliko nasprotnikov, saj so kritiki menili, da predsednik Santos s tem izdaja žrtve Farca. Vendar pa so bili podpisniki prepričani, da si velika večina prebivalstva želi mir za vsako ceno. To prepričanje so, podobno kot v primeru britanskega referenduma o izstopu iz EU-ja, potrjevale tudi ankete, ki pa so se – kot v britanskem primeru – izkazale za zgrešene.

Santos je pred referendumom povedal, da načrt B ne obstaja. Sporazum med njim in Londoñom bi začel veljati po referendumski potrditvi. Kaj bo zdaj, pa je veliko vprašanje.

Pogajalci vlade in Farc se bodo danes spet odpravili na Kubo, da se pogovorijo o položaju, tako predsednik Santos kot tudi Londoño pa sta izrekla zavezo miru. “Večina je rekla ne. Vendar ne bom popustil in si bom še naprej prizadeval za mir do zadnjega dne svojega mandata,” je Kolumbijcem po televiziji zagotovil Santos.

“Farc obsoja to, da je destruktivna moč tistih, ki sejejo sovraštvo, vplivala na mnenje. Farc ostaja zavezan miru in ponovno poudarja pripravljenost za uporabo besed kot orožja za gradnjo prihodnosti. Kolumbijcem, ki sanjajo o miru, sporočam, da lahko računajo na nas. Mir bo zmagal,” je sporočil Londoño.

Brez zapora za upornike

Zavrnitev sporazuma je velik šok, saj sta še dve zadnji anketi 26. septembra kazali, da bo potrjen s približno 20 odstotki prednosti. Ob podpisu sporazuma v Cartageni, o katerem so se več let pogajali s posredovanjem Kube, so bili voditelji držav Latinske Amerike, generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun in drugi državniki.

Glavni pobudnik kampanje proti sporazumu je bil nekdanji predsednik Álvaro Uribe, ki je poudarjal, da so jo uporniki s tem prepoceni odnesli za desetletja spopadov, ki so zahtevali več sto tisoč življenj, za ugrabitve in izsiljevanja, kakor tudi preganjanja ljudi z njihovih domov. 297 strani dolgi sporazum predvideva, da uporniki, ki so zagrešili vojne zločine, ne bodo šli v zapor, ampak bodo po priznanju lahko s prostovoljnim delom odslužili kazen. Nekaj predstavnikov upornikov bo imelo tudi zagotovljena mesta v nacionalnem parlamentu.

Okoli 7000 preostalih gverilcev Farc pa se bo po referendumu podalo na 28 za ta namen posebej določenih območij, kjer bodo izročili svoje orožje opazovalcem ZN-a. Sporazum tudi predvideva izvedbo zemljiške reforme v korist revnih, državno navzočnost pa širi na območja, ki so bila desetletja zanemarjena.

Farc je bil ustanovljen leta 1964 in gverilci so se poleg boja proti vladi usmerili tudi v proizvodnjo in trgovino z mamili. Nekdanji predsednik ZDA George Bush mlajši je leta 2006 Farc označil za največji mamilarski kartel na svetu. Uporniki so se s sporazumom temu odpovedali.

Vir: RTV Slovenija