Predobravnavni senat Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) je v četrtek, 14. novembra, pooblastil tožilstvo, da nadaljuje s preiskavo zaradi domnevnih kaznivih dejanj iz pristojnosti ICC v Bangladešu/Mjanmaru. Pooblastilo je sledilo zahtevi tožilke, ki jo je vložila že 4. julija letos za preiskavo domnevnih kaznivih dejanj, storjenih nad ljudstvom Rohinga iz Mjanmara.

Podporo uvedbi preiskave je izrazilo tudi več sto tisoč domnevnih žrtev. Po podatkih tajništva ICC žrtve soglasno vztrajajo pri preiskavi. Predobravnavni senat se je zahvalil vsem posameznikom in organizacijam, ki so pomagale, vodile in svetovale domnevnim žrtvam v tem postopku.

Predobravnavni senat je zaključil, da lahko ICC izvršuje pristojnost nad kaznivimi dejanji, kadar je del kaznivega dejanja storjen na ozemlju države pogodbenice Rimskega statuta. Medtem ko Mjanmar ni država pogodbenica, je pa Bangladeš leta 2010 ratificiral omenjeni statut. Po pregledu razpoložljivih informacij je senat sprejel, da obstaja utemeljena podlaga za verjetnost, da so bila storjena razširjena in/ali sistematična nasilna dejanja, kot je deportacija čez mejo Mjanmar-Bangladeš, kar je kaznivo dejanje zoper človečnost in pregon zaradi narodnosti in/ali vere zoper ljudstvo Rohinga. Predobravnavni senat je ugotovil, da ni potrebno ugotavljati, ali so bila morda storjena tudi druga kazniva dejanja iz pristojnosti ICC, čeprav bi takšna domnevna kazniva dejanja lahko bila del prihodnje preiskave tožilstva.

Glede na obseg domnevnih kaznivih dejanj in številno domnevno vpletenih žrtev je predobravnavni senat ocenil, da položaj očitno dosega zahtevan prag resnosti. Glede na dokazno gradivo je bilo zaradi domnevnih dejanj iz Mjanmara v sosednji Bangladeš prisilno preseljenih 600.000 od milijon prebivalcev ljudstva Rohinga. Z upoštevanjem stališč žrtev se je predobravnavni senat strinjal s tožilko, da ni nobenih bistvenih razlogov za prepričanje, da preiskava razmer ne bi bila v interesu pravičnosti.

Na podlagi opisanega je predhodni senat odobril začetek preiskave v zvezi s katerim koli kaznivim dejanjem, vključno s katerim koli prihodnjim kaznivim dejanjem, in sicer pod pogojem, da: a) je v pristojnosti ICC, b) je bilo domnevno kaznivo dejanje vsaj deloma storjeno na ozemlju Bangladeša ali na ozemlju katere koli druge države pogodbenice ali države, ki je sprejela pristojnost ICC; c) je dovolj povezano s situacijo, kot je opisano v izdanem mnenju; in d) je bilo domnevno storjeno na dan ali dan po tem, ko je za Bangladeš ali katero drugo državo članico, Rimski statut stopil v veljavo.

Kot naslednji korak bo tožilstvo začelo zbirati potrebne dokaze iz različnih zanesljivih virov, neodvisno, nepristransko in objektivno. Preiskava lahko traja toliko časa, kot ga bo potrebnega za zbiranje potrebnih dokazov. Če bo tožilstvo zbralo zadostno številno dokazov, ki bi dokazovali, da so določene osebe kazensko odgovorne, bo tožilstvo pozvalo sodnike predobravnavnega senata, da izdajo sodne pozive ali naloge za prijetje. Države pogodbenice imajo pravno obveznost, da v celoti sodelujejo z ICC in tudi izvršijo naloge za prijetje. Druge države se lahko prostovoljno odločijo za sodelovanje z ICC.

Vir: ICC

Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Logo MRS
LOGO BARVNI RGB_belo ozadje_TRAJNOSTNO_LOKALNO_GLOBALNO
logo_Sloga1