Ljubljana sodi med mesta, ki se bodo do leta 2050 globalno najbolj segrela, ugotavlja raziskava švicarskih raziskovalcev Crowther Lab. Poletne temperature v slovenski prestolnici naj bi se povišale kar za osem stopinj.

Po poročanju britanskega časnika The Guardian raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci švicarskega Crowther Laba in objavili v spletni znanstveni publikaciji Plos One, kaže, da bo skoraj osemdeset odstotkov mest doživelo drastične podnebne spremembe. V študijo je bilo vključenih 520 večjih mest.

Mesta, ki so trenutno v zmernih ali hladnih conah na severni polobli, naj bi bila čez tri desetletja podobna mestom, ki so tudi več kot 1.000 kilometrov bližje ekvatorju. Kot navaja Guardian, sklicujoč se na raziskavo, bo denimo London imel podobno podnebje, kot ga ima danes Barcelona.

V Madridu se bodo leta 2050 počutili, kot se trenutno v maroškem Marakešu, v Stockholmu kot v Budimpešti, Moskva bo podobna Sofiji, New York pa bo primerljiv s trenutnim podnebjem v največjem mestu ameriške zvezne države Virginije Virginia Beachu. Enake podnebne pogoje naj bi imela v treh desetletjih tudi slovenska prestolnica Ljubljana.

Glede na objavljeno študijo, naj bi se zaradi globalnega segrevanja v evropskih mestih v povprečju segrelo poleti za 3,5 °C, pozimi pa za 4,7 °C. Kot kaže objavljena interaktivna karta, pa naj bi se v najtoplejšem mesecu najbolj segrela Ljubljana, kar za 8 °C. Ob tem švicarski raziskovalci opozarjajo, da temperaturne spremembe lahko spremlja huda suša.

Barcelona je bila pred nekaj več kot desetimi leti prizadeta zaradi ekstremne suše, kar je ogrozilo številne prebivalce in povzročilo stroške v vrednosti desetin milijonov evrov za dovažanje pitne vode. Vedno bolj je verjetno, da bodo London in mesta v podobnih zemljepisnih širinah v prihodnosti doživeli enake težave, pravijo raziskovalci.

Tom Crowther, ustanovitelj Crowther Laba, je opozoril, da bo petina mest po svetu, vključno z Džakarto, Singapurjem, Yangonom in Kuala Lumpurjem, doživela pogoje, ki jih trenutno ne občuti nobeno večje mesto na svetu.

To so okoljski pogoji, ki se trenutno ne pojavljajo nikjer na svetu. To pomeni nove politične in infrastrukturne izzive, s katerimi se še nismo soočali,” je pojasnil Guardianu.

Posebna težava v teh mestih bodo padavine, saj se bodo lahko pojavljale v ekstremni obliki, in to ob vedno pogostejših hudih sušah na drugi strani. “Absolutno nismo pripravljeni na to. Načrtovanje za podnebne spremembe bi se moralo začeti včeraj. Čim prej se začne, tem manjši bo vpliv,” je še dejal Crowther.

Vir: RTV Slovenija