Človekova varnost je stanje, »ko je zaščiteno vitalno jedro človeških življenj« (IPCC, AR5, 2014), in izhaja iz kompleksne interakcije številnih presečnih dejavnikov. V okviru te kompleksnosti so ključne povezave med posledicami podnebnih sprememb in temeljnimi elementi človekove varnosti, ugotavlja Habitat-Climate-Environment Working Group.

Varnostni svet Organizacije združenih narodov (OZN) je 25. januarja 2019 razpravljal na temo »Naslavljanje vplivov podnebnih nesreč na mednarodni mir in varnost«. Ta razprava odraža zgodovinski trend, ki sega v leto 2007, ko je Varnostni svet OZN prvič razpravljal o vplivih podnebnih sprememb na mir in varnost, sledile so razprave v letih 2011 ter julija 2018 in nedavne resolucije ter izjave Varnostnega sveta, ki priznavajo škodljive vplive podnebnih sprememb na stabilnost nekaterih regij in držav, kot je regija bazena jezera Čad, Somalija, Zahodna Afrika ter Sahel, Mali in Darfur. Toda od leta 2007 ni bil dosežen zadosten napredek glede povezanosti podnebja in varnosti; in obdobje 2019–2020 je pravi trenutek za usklajena prizadevanja za umestitev posledic podnebnih sprememb za človekovo varnost na agendo Varnostnega sveta OZN, kot dopolnitev Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki ostaja osrednji mednarodni medvladni forum za pogajanja o globalnem odzivu na podnebne spremembe.

Podnebne spremembe vplivajo na ekološke in človeške sisteme ter postopoma vplivajo na človekovo varnost v več oblikah in razsežnostih, zlasti v povezavi z:

  • vodo,
  • hrano,
  • zdravjem,
  • sredstvi za preživljanje,
  • naravnimi nesrečami, povezanimi s podnebjem,
  • infrastrukturo (zlasti prometno in energetsko infrastrukturo),
  • mobilnostjo (evakuacija, premestitev, razselitev in/ali selitev),
  • ozemeljsko celovitostjo (npr. vplivi dviga morske gladine),
  • čezmejnimi vplivi (npr. na čezmejne vodne bazene) in
  • konflikti in geopolitičnimi tveganji.

Podnebne spremembe so multiplikator groženj za človeške sisteme in varnost ljudi, zlasti v razmerah obstoječe ranljivosti, nestabilnosti ter konfliktov (in pokonfliktne obnove), zato je treba tem vidikom nameniti več pozornosti, raziskav, spremljanja ter analiz s ciljem oblikovanja ustreznih preventivnih strategij in odzivnih politik. Habitat-Climate-Environment Working Group močno podpira novo pobudo Sklada ZN za razvoj (UNDP) za sodelovanje z drugimi organi ZN pri razvoju »mehanizma za podnebno varnost«. Ta novi mehanizem za podnebno varnost bi moral med drugim vzpostaviti analitične zmogljivosti v sistemu ZN in usklajevanja na regionalni ravni (ker podnebne spremembe različno vplivajo na različne regije) ter podpirati celovite ocene tveganja za okolje, sisteme zgodnjega opozarjanja in krepitve odpornosti, zlasti za države v razvoju ter države s posebnimi okoliščinami. Habitat-Climate-Environment Working Group tudi poziva k imenovanju posebnega predstavnika za podnebje in varnost, ki bi lahko vzpostavil kontaktno točko za mehanizem podnebne varnosti ter druge pobude s ciljem zagotavljanja usklajevanja in skladnosti na ravni celotnega sistema.

Poziv za posebnega predstavnika za podnebje in varnost ni nov, saj so ga že leta 2011 podale pacifiške majhne otoške države v razvoju (Pacific Small Island Developing States – PSIDS). Od takrat se je razvilo precej znanja o vplivih podnebnih sprememb na varnost ljudi. Septembra 2018 so voditelji Foruma pacifiških otokov objavili Deklaracijo o regionalni varnosti, ki potrjuje, da »podnebne spremembe ostajajo največja grožnja za preživetje, varnost in dobro počutje pacifiških narodov«; v nedavni razpravi Varnostnega sveta OZN je predstavnik Foruma pacifiških otokov ponovno podal poziv za posebnega predstavnika. Posebni predstavnik bi lahko predstavljal kontaktno točko sistema ZN za povezanost med podnebjem in varnostjo ter bi lahko zagotavljal periodična poročila in analitične podatke generalnemu sekretarju OZN ter Varnostnemu svetu OZN, spremljal razvijajoča se tveganja in grožnje na področju podnebja ter varnosti in podpiral okrepljeno regionalno ter čezmejno sodelovanje na področju podnebja in varnosti, posebej v razmerah obstoječe ranljivosti, nestabilnosti ter konfliktov (in pokonfliktne obnove).

Ti ukrepi ne smejo odvračati pozornosti od potrebe po večjih globalnih ambicijah za izvajanje tega, kar je bilo dogovorjeno v Parizu leta 2015: ohranitev povišanja svetovne povprečne temperature občutno pod 2 °C nad predindustrijsko ravnjo in prizadevanja za omejitev povišanja temperature do 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Vendar pa so ti in drugi ukrepi v zvezi s povezavo med podnebjem ter varnostjo nujna dopolnitev za navigacijo v tej novi antropocenski dobi, ki jo zaznamujejo negotovosti in nestabilnosti. Podnebne spremembe bodo v tem stoletju vplivale na temeljne pogoje človekove varnosti in trajnostnega miru ter razvoja za veliko število ljudi, naši človeški sistemi pa morajo začeti vzpostavljati celovite ukrepe na področju podnebja, miru in varnosti ter razvoja.

 

Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Logo MRSLOGO BARVNI RGB_belo ozadje_TRAJNOSTNO_LOKALNO_GLOBALNOlogo_Sloga1