Ghada Waly, izvršna direktorica Urada Združenih narodov za droge in kriminal

Več ljudi uživa droge in na voljo je več prepovedanih drog kot kadar koli prej. Kriza COVID-19 je razkrila našo krhkost, zdravstveni sistemi in mreže socialne varnosti pa so do konca obremenjeni. Gospodarska recesija, ki jo povzroča svetovna pandemija, lahko več ljudi privede do zlorabe substanc ali jih pusti ranljive za vpletenost v trgovino z mamili in s tem povezanim kriminalom.

Tu smo že bili. V svetovni recesiji, ki je sledila finančni krizi leta 2008, so uporabniki drog iskali cenejše sintetične snovi in ​​vzorce uporabe, ki so bili preusmerjeni v smer uživanja drog, medtem ko so vlade zmanjšale proračune za reševanje težav, povezanih z drogami.

Najbolj so bile oškodovane ranljive in marginalizirane skupine, mladina, ženske in revni. Zdaj se soočajo z najtežjo družbeno-ekonomsko krizo v generacijah, vlade si ne morejo privoščiti, da bi prezrle nevarnosti, ki jih povzročajo prepovedane droge za javno zdravje in varnost.

Po vsem svetu tveganja in posledice uporabe drog poslabšujejo revščina, omejene možnosti za izobraževanje in delovna mesta, stigma in socialna izključenost, kar posledično prispeva k poglabljanju neenakosti in nas oddaljuje od doseganja ciljev trajnostnega razvoja.

Medtem ko več ljudi uživa droge v razvitih državah kot v državah v razvoju in imajo bogatejši segmenti družbe večjo razširjenost uporabe drog, pa ljudje, ki so socialno in ekonomsko prikrajšani, pogosteje razvijejo motnje uporabe drog.

Po podatkih Svetovnega poročila o drogah leta 2020 urada Združenih narodov za droge in kriminal zdravljenje prejema le eden od osmih ljudi, ki potrebujejo zdravljenje zaradi drog. Približno 35,6 milijona ljudi trpi zaradi motenj uporabe drog po vsem svetu.

Ena od treh uporabnikov drog je ženska, vendar ženske predstavljajo le eno od petih ljudi, ki se zdravijo. Ljudje v zaporih, manjšine, priseljenci in razseljeni ljudje se soočajo tudi z ovirami pri obravnavi zaradi diskriminacije in stigme.

Približno 269 milijonov ljudi je leta 2018 uživalo droge, kar je 30 odstotkov več kot leta 2009, največ uporabnikov pa predstavljajo mladostniki in mladi odrasli. Medtem ko povečanje odraža rast prebivalstva in druge dejavnike, podatki kljub temu kažejo, da so prepovedane droge bolj raznolike, močnejše in bolj dostopne.

Hkrati je več kot 80% svetovnega prebivalstva, ki večinoma živi v državah z nizkim in srednjim dohodkom, prikrajšano za dostop do nadzorovanih drog za lajšanje bolečin in za druge nujne medicinske uporabe.

Vlade so se v ciljih trajnostnega razvoja in nazadnje v ministrski deklaraciji iz leta 2019, ki jo je sprejela Komisija o drogah, večkrat zavezale, da bodo sodelovale pri soočanju z izzivi, ki jih predstavlja svetovni problem drog,. Vendar podatki kažejo, da je podpora dejansko sčasoma upadla, kar je ogrozilo vladno zavezanost ter regionalno in globalno usklajevanje.

Razvojna pomoč, namenjena za nadzor nad drogami, se je v obdobju 2000–2017 zmanjšala za približno 90%. Sredstva za zdravljenje drog se lahko zagotovijo tudi v drugih proračunskih vrstah, vendar je malo dokazov, da bi mednarodni donatorji bili pozorni na to prednostno nalogo. Pomoč za alternativni razvoj – ustvarjanje sposobnih, zakonitih oblik dohodka, ki bi revnim kmetom omogočila prenehanje gojenja nedovoljenega opijskega maka ali koke – prav tako ostaja zelo nizka.

Uravnoteženi, celoviti in učinkoviti odzivi na droge so odvisni od deljene odgovornosti. Pozivam vlade, da izpolnijo svoje zaveze in zagotovijo podporo.

Da nikogar ne pustimo za seboj, so potrebna večja vlaganja v preprečevanje, ki temelji na dokazih, ter zdravljenje in druge storitve za motnje uporabe drog, HIV, hepatitis C in druge okužbe.

Potrebujemo mednarodno sodelovanje za povečanje dostopa do nadzorovanih drog za medicinske namene ob hkratnem preprečevanju preusmerjanja in zlorabe ter za krepitev ukrepov kazenskega pregona za odpravo meddržavnih mrež organiziranega kriminala.

Širjenje znanja o vplivu drog na ženske in moške, mlade in stare ter različne družbene skupine lahko izboljša oskrbo. Uporaba alternativnih obsodb in kazni za ustrezne primere v skladu z mednarodnimi konvencijami o nadzoru drog lahko izboljša možnosti za uspešno rehabilitacijo in ponovno vključitev.

Zdravstveno usmerjeni, na pravicah in glede na spol temelječi pristopi k uporabi drog in z njimi povezanih bolezni, prinašajo boljše rezultate v javnem zdravju. Za sodelovanje pri učenju in podpori pri izvajanju moramo narediti več, predvsem v državah v razvoju, tudi s krepitvijo sodelovanja s civilno družbo in mladinskimi organizacijami. Moramo vedeti več in bolj skrbeti.

Ko si prizadevamo, da bi premagali in okrevali od krize COVID-19, naše družbe ne morejo tvegati poslabšanja groženj s prepovedanimi drogami, zaradi nepazljivosti in zanemarjanja. Potrebujemo strategije za boj proti drogam, ki naslavljajo državno raven, ter regionalne in medregionalne izzive. Vlade morajo uporabiti finančna sredstva in, kar je še pomembneje, družbeno in institucionalno podporo – ne enega sektorja ali enega ministrstva, ampak vsa prizadevanja, združena in konsolidirana za dosego učinka. Potrebujemo vse države, da pokažejo večjo solidarnost, da se lotijo in zgradijo trdoživost na problem z drogami, da si svet lahko opomore od pandemije.

Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Logo MRS
LOGO BARVNI RGB_belo ozadje_TRAJNOSTNO_LOKALNO_GLOBALNO
logo_Sloga1