Podnebne spremembe ogrožajo mali priobalni ribolov v državah v razvoju. Do leta 2100 naj bi bil upad biomase rib v nekaterih tropskih regijah od 30- do 40-odstoten. Najbolj so ogrožene skupnosti, za katere je ribištvo glavni vir hrane in prihodka.

Študija, pri kateri so poleg Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) sodelovali še francoski inštitut Agrocampus Quest, Univerza Britanske Kolumbije iz Kanade, galapaška fundacija Charles Darwin in ekvadorski nacionalni inštitut za ribištvo, se nanaša na vplive podnebnih sprememb za male komercialne ribiče iz Ekvadorja, Galapaških otokov, Južne Afrike in Filipinov.

Raziskava kaže, da podnebne spremembe negativno vplivajo na večino vrst rib, ki se lovijo v malem priobalnem ribolovu, vključno na komercialno najpomembnejše vrste, kot so sardele, inčuni in tuni.

Tudi pri blažjem scenariju dviga temperature za 1,5 stopinje Celzija številnim vrstam grozi izguba habitata in hrane, so sporočili iz WWF-ja Adria.

“Prihodnja desetletja bodo številnim vrstam prinesla boj z visokimi temperaturami, ki bodo višje od tistih, znotraj katerih se vrste lahko razvijajo in napredujejo. To bo imelo močan vpliv na populacijo in vzorce razširjenosti morskih vrst. Manj rib pomeni tudi manj hrane in manj prihodka za tiste, katerih življenje je odvisno od morja. Posledice toplejših oceanov bodo imele velik in nesorazmeren vpliv na male ribiče, ki prispevajo polovico svetovne proizvodnje rib,” je povedal strokovnjak za morja in oceane pri WWF-ju Philipp Kanstinger.

Ribiči že opažajo zmanjšanje števila rib

Podnebna kriza je že prizadela mali priobalni ribolov. Ribiči namreč opažajo nenavadno visoke temperature morja, zmanjšanje števila rib in spremembe znotraj samih opazovanih vrst. Ribiči vse pogosteje tudi poročajo o ekstremnih vremenskih dogodkih, kot so poplave in močni vetrovi. Ribe se pomikajo iz plitvin na globine v hladnejše vode in tako majhnim ribičem postajajo nedostopne.

Ribiče skrbijo spremembe morskih ekosistemov, pri čemer so najbolj zaskrbljeni zaradi umiranja in izumiranja koralnih grebenov, ključnih drstišč in habitatov rib, ki so tudi dom za približno 25 odstotkov vseh morskih živih bitij.

“Če se bodo emisije CO2 še naprej gibale po zdajšnji poti, lahko pričakujemo množično izumrtje morskih vrst in uničenje številnih morskih ekosistemov. Če še naprej ostanemo neaktivni in ne ukrepamo, bomo utrpeli velike izgube. Milijoni ljudi bodo ostali brez sredstev za življenje in ne bodo imeli česa dati na krožnik,” je še opozoril Kanstinger.

Sektor malega priobalnega ribolova po ocenah WWF-ja trenutno nima ustreznih mehanizmov prilagajanja na podnebne spremembe.

“Če se mali gospodarski ribolov ne bo prilagodil spremembam, bo propadel celoten sektor. Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko trajnostno upravljanje ribištva, če bi se izvajalo globalno, povečalo biomaso rib v oceanih za 60 odstotkov, vendar le, če temperatura ne bo zrasla nad 1,5 stopinje Celzija. Nujni so ukrepi za bolj trajnostne in odporne oceane ter družbo,” so poudarili.

Po oceni WWF-ja se bo treba obrniti k trajnostnemu ribolovu, zmanjševanju zavržkov, povečanju povpraševanja po majhnih in hitreje rastočih vrstah in prehodu na trajnostno gojenje morske hrane. “Le tako lahko izboljšamo trenutno stanje,” je poudaril Kanstigner.

Vir: RTV Slovenija