Napetosti med ZDA in Iranom se od začetka novega leta dramatično stopnjujejo, po tem ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal atentat na najvišjega iranskega poveljnika Qassema Soleimanija v Iraku.

Iran se je zavezal, da bo maščeval smrt Soleimanija in je v sredo odgovoril z raketnimi napadi na dve iraški bazi, v katerih so bile nameščene ameriške vojaške sile. Po napadih je Trump na družabnih omrežjih zapisal, da je »vse dobro«.

Ameriški predsednik je že prej zagrozil, da bo udaril nazaj, morda celo nesorazmerno, če Iran napade katerega koli ameriškega državljana ali lokacijo, ki pripada ZDA. Prav tako je dejal, da so ZDA opredelile 52 iranskih ciljev, ki bi jih lahko napadli, vključno z iransko kulturno dediščino, kar bi bil vojni zločin.

Razočarani, ker se pred Soleimanijevim atentom niso posvetovali z njimi, demokrati načrtujejo glasovanje o resoluciji vojnih pooblastil, da bodo omejili predsednikove vojaške akcije v zvezi z Iranom. Medtem Trumpova administracija trdi, da je iranski poveljnik načrtoval »skorajšnji« napad na ameriške sile v Iraku.

KAJ JE RESOLUCIJA VOJNIH POOBLASTIL IZ LETA 1973?

V skladu z ameriško ustavo je oblast za usmerjanje vojaški akcij razdeljena med kongres in predsednika. Kongres lahko napove vojno, medtem ko ima predsednik kot vrhovni poveljnik moč, da uporabi vojsko ZDA za obrambo. Glede na zgodovino zakona, ki ga je pripravila kongresna raziskovalna služba, se predsednik in kongres že od začetka ne strinjata, ali ima predsednik ustavno pooblastilo za pošiljanje sil v tujino brez odobritve kongresa.

Tovrstni spori segajo že v čas Nixonovega predsedovanja, ko je kongres želel omejiti njegovo sposobnost, da še naprej pošilja ameriške sile v nepriljubljeno vietnamsko vojno.

Resolucija določa postopke, ki jih morata kongres in predsednik upoštevati pri pošiljanju ameriških sil v sovražne situacije. Od predsednika zahteva, da se posvetuje s kongresom, preden pošlje vojaške sile v sovražno okolje in nato kongresu predloži poročilo. Prav tako mora predsednik kongresu predložiti poročilo v roku 48 ur, ko so ameriške sile prispelo na cilj. Po napotitvi vojaški sil resolucija zahteva umik v 60 dneh (v nekaterih okoliščinah 90 dni), razen če kongres dovoli uporabo sile ali podaljša rok.

ZAKAJ SO VOJNA POOBLASTILA SEDAJ TEŽAVA?

Zračni napad, ki ga je Trump naročil na Soleimanija, je bil opravljen brez posvetovanja ali obvestila kongresa. Demokrati trdijo, da so ameriške sile tako vstopile v neposreden spopad, celo v vojno z Iranom, ki je kongres ni odobril.

Trumpova administracija je zaostrila odnose z Iranom od prevzema funkcije leta 2017. Ena prvih Trumpovih odločitev je bila enostranski umik iz iranskega jedrskega sporazuma, ki ga Združeni narodi (ZN) podpirajo od leta 2015.

KAJ BO NAREDIL KONGRES SEDAJ?

Ameriški predstavniški dom bo glasoval o tej resoluciji, s katero želi omejiti Trumpovo sposobnost ukrepati proti Iranu. Nancy Pelosi, članica demokratov, je dejala, da je Trumpova administracija izvedla provokativen in nesorazmeren vojaški letalski napad, ki je ciljal na visoke iranske vojaške uradnike. Ta vojaška akcija je ogrozila naše državljane, vključno z diplomati, saj so tvegali resno stopnjevanje napetosti z Iranom.

Demokratični senator Tim Kaine je v ameriškem senatu, kjer naj bi potekala zaostrena bitka, zahteval glasovanje republikanske večine. Kot je dejal, država ne more iti v vojno z Iranom na podlagi predsedniške odločitve brez posvetovanja s kongresom. Niti se ne sme dovoliti, da predsednik sam sprejema tovrstno odločitve. Trumpova administracija bo v torek za zaprtimi vrati podala predstavitev kongresu, v sredo pa bosta predstavniški dom in senat o tem imela ločene, tajne sestanke.

KDAJ JE KONGRES AVTORIZIRAL VOJNO?

Po napadih Al Kaide, 11. 9. 2001, je kongres odobril uporabo vojaške sile v Afganistanu in globalno proti Al Kaidi. Leta 2002 je kongres takratnemu predsedniku Georgeu W. Bushu podelil pooblastilo za napad na Irak pod pretvezo – pozneje se je izkazalo za lažno – da je takratni iraški predsednik, Sadam Husein, gradil orožje za množično uničenje.

Od junija 2014 je nekdanji predsednik Barack Obama kongres večkrat obvestil o napadih in odhodih ameriški vojakov proti samooklicani Islamski državi Iraka in Levanta v Siriji.

Po podatkih Pentagona imajo ZDA na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki trenutno 60.000 vojakov.

Vir: Al Jazeera

Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Logo MRS
LOGO BARVNI RGB_belo ozadje_TRAJNOSTNO_LOKALNO_GLOBALNO
logo_Sloga1