Vlada bo razpravljala o mednarodnem dogovoru ZN o migracijah, ki bo sprejet decembra letos v Marakešu, saj se zunanjemu ministru Miru Cerarju zdi prav, da se vlada glede na spremenjene okoliščine znova opredeli do dogovora.

Vlado sestavlja nova koalicija, poleg tega je več držav odstopilo od dogovora ali ima pomisleke nanj. Cerar sicer verjame, da bo vlada ostala pri dogovoru. “Migrantskega vprašanja ne more nobena država reševati sama,” je poudaril na seji odbora za zunanjo politiko.

Dogovor je kot sprejemljiv za Slovenijo podprl tudi predsednik republike Borut Pahor, ker da gre za prvi resen, sicer nezavezujoč poskus mednarodne skupnosti, da usklajeno ureja vprašanje migracij. V skladu z določbo tega dogovora o polni suverenosti glede migracij pa naj Slovenija sporoči svoje zadržke ali dodatna pojasnila k dogovoru, je predlagal.

Jožef Horvat (NSi) je sicer v sredo na seji odbora za zunanjo politiko v Državnem zboru (DZ) opozoril, da bi vlada odločitev lahko sprejela šele po petkovi nujni seji odbora in izredni seji DZ prihodnjo sredo, ki so jo sklicali na predlog opozicijskih SDS, NSi in SNS, ki dogovoru nasprotujejo.

Kaj določa Marakeški sporazum?

Mednarodni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, kot je uradni naziv dokumenta, določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Dogovor, katerega pripravo je Slovenija podprla, po navedbah slovenskega zunanjega ministrstva poudarja suvereno pravico držav, da same oblikujejo lastne migracijske politike. Dokument je pravno nezavezujoč in ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti. V Marakešu bo sprejet z aklamacijo, in ne s podpisom.

O dogovoru bodo pred sejo vlade predvidoma razpravljali predsedniki koalicijskih strank, ki bodo govorili tudi o predlogu novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2018 in 2019, kar bo sicer ena od tem razširjenega koalicijskega vrha v soboto.

Kakšno odškodnino bodo dobili izbrisani?

Vlada bo med drugim obravnavala tudi predlog najustreznejše rešitve za izvršitev odločbe ustavnega sodišča glede odškodnin izbrisanim. Ustavno sodišče je namreč v odločbi marca odločilo o neustavnosti 12. člena zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, s katerim je omejena višina denarne odškodnine, ki se upravičencu lahko določi v sodnem postopku.

Predvidoma bo imenovala tudi v. d.-ja generalnega direktorja Agencije RS za okolje (Arso), potem ko je s položaja odstopil dosedanji generalni direktor Jožko Knez.

Vir: RTV Slovenija