V četrtek, 23. januarja, je Meddržavno sodišče v Haagu, najvišje sodišče Združenih narodov, odredilo, da mora Mjanmar preprečiti genocidno nasilje nad muslimansko manjšino Rohinga in ohraniti dokaze o preteklih napadih. Medtem je neodvisna preiskovalna komisija, imenovana v mjanmarski vladi, v ponedeljek dejala, da ni našla dokazov o genocidu.

Meddržavno sodišče je v zgodovinski in soglasni odločitvi Mjanmaru naložilo izvedbo nujnih začasnih ukrepov, s čimer je poseglo v notranje zadeve države z ukazom vladi Aung San Suu Kyi, da se spoštuje zahteve Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948.

Sodniki so odločili, da obstajajo prima facie dokazi o kršitvi prej navedene konvencije in ugotovilo, da je okoli 600.000 prebivalcev Rohinga, ki so ostali v Mjanmaru, ‘izjemno ranljivih’ za nasilje vojske. Hkrati odločitev pomeni zavrnitev obrambe Aung San Suu Kyi pred obtožbami o sistematičnih kršitvah človekovih pravic in o vojnih zločinih, ki jo je podala na tridnevni obravnavi prejšnji mesec.

Odločitev Aung San Suu Kyi, da se udeleži sodnega postopka, je osupnila skupine za človekove pravice. Nekoč znana kot mednarodna ikona, ki je predstavljala mirno kljubovanje vojaški diktaturi, je izgubila sloves, ko je po izgonu ljudstva Rohinga večkrat branila vojsko svoje države. Sodnike je pozvala naj zavrnejo obtožbe, da je Mjanmar izvršil genocid in naj namesto tega dovolijo sodnemu sistemu države, da se spoprijema s kršenjem človekovih pravic.

V soglasnem sklepu senata 17 sodnikov je navedeno, da mora Mjanmar storiti vse, kar je v njegovi moči, da se prepreči hudo škodo ljudstvu Rohinga in o tem poročati čez štiri mesece.

Sodbo je vložila Gambija, pretežno muslimanska zahodnoafriška država, ki trdi, da je Mjanmar kršil konvencijo, ki je bila sprejeta po holokavstu. Današnja sodba je obravnavala le zahtevo Gambije za uvedbo t.i. predhodnih ukrepov, kar je enakovredno zadrževalnemu ukazu za državo. Sodišče še ni sprejelo dokončne odločitve, na katero lahko čakamo leta.

Gambijski generalni pravobranilec in minister za pravosodje Abubacarr Marie Tambadou je decembra lani dejal, da se še en genocid odvija pred našimi očmi, vendar ne storimo ničesar, da bi ga ustavili. To je madež na naši kolektivni vesti. Ne sodimo samo Mjanmaru, ampak kolektivno človeštvu.

Vir: The Guardian

Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Logo MRS
LOGO BARVNI RGB_belo ozadje_TRAJNOSTNO_LOKALNO_GLOBALNO
logo_Sloga1