Podatki poročila, ki ga pripravlja ZN Okolje kažejo, da je onesnaženje zraka neposredno odgovorno za skoraj eno izmed petih prezgodnjih smrti v 19 mestih Zahodnega Balkana. Delni rezultati poročila »Air Pollution and Human Health: The Case of the Western Balkans« (Onesnaženje zraka in zdravje ljudi: primer Zahodnega Balkana) kažejo, da je možno skoraj 5000 prehitrih smrti na leto možno pripisati onesnaženju zraka v mestih. V sedmih izmed mest, ki so bila obravnavana, je onesnaženje zraka odgovorno za 15 % prezgodnje smrtnosti, in, v mestu Tetovo v Severni Makedoniji, kar 19 %.

V povprečju ljudje, ki živijo na Zahodnem Balkanu izgubijo do 1,3 leta življenja zaradi onesnaženja zraka. Ravni trdih delcev, ki prihajajo iz prahu, saj in dima, in so tesno povezane s kardiovaskularnimi boleznimi, so v regiji lahko tudi do petkrat večje od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Povprečne koncentracije delcev PM2,5 so v vseh razen enem izmed 19 mest presegale smernico WHO za raven do 10 μg/m3. Dnevna meja PM10 40μg/m3, kot jo določa nacionalna zakonodaja, je bila presežena med 120 in 180 dnevi na leto, še posebej pozimi. Za primerjavo, države članice Evropske unije ne smejo preseči teh ravni na več kot 35 dni na leto.

»Prejšnjo zimo sem hotel narediti snežaka in se kepati, ampak nismo mogli ven. Včasih moramo nositi maske in pokrivati svoje obraze s šali,« je povedala 9-letna Sarah Kaidić iz šole Isak Samokovlija v Sarajevu, v Bosni in Hercegovini med medijskim obiskom ob Svetovnem dnevu okolja. »Zelo sem jezen na ljudi, ki vodijo velike tovarne – ni jim mar za zdravje nikogar« je povedal njen sošolec Arijan Haverić.

»Pozorni moramo biti na različne tipe onesnaženja zraka in njihove posledice za zdravje,« je povedala pulmologinja in alergologinja  Zehra Dizdarević, ki zdravi paciente z boleznimi pljuč, kot sta bronhitis in pljučnica.

Glavni vir emisij trdnih delcev so termoelektrarne, ki uporabljajo nizkokakovostni lignit in ogrevanje gospodinjstev. Več kot 60 odstotkov ljudi, ki živijo na Zahodnem Balkanu, uporablja za ogrevanje svojih domov trdna goriva, kot sta premog ali les, le 12 % stavb pa je povezano v četrtne ogrevalne sisteme.

Rešitev za onesnaženje zraka mora torej biti tudi zmanjšanje energetske revščine, tako da se naredi čisto energijo bolj dostopno, poudarja poročilo. Povprečna gospodinjska poraba za elektriko v Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji, Albaniji in na Kosovu je na meji ali pod mejo energetske revščine. Potrebni so ukrepi za prepoved starih vozil, ki zelo onesnažujejo in uvedba čistih alternativ za prevoz. Poročilo poziva tudi k strožjim predpisom in omejitvam za termoelektrarne. Trenutno na Zahodnem Balkanu deluje 15 aktivnih termoelektrarn.

Vir: ZN

Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Logo MRS
LOGO BARVNI RGB_belo ozadje_TRAJNOSTNO_LOKALNO_GLOBALNO
logo_Sloga1