Danes je svetovni varstva okolja. Letos poteka pod sloganom “Premagajmo onesnaževanje s plastiko” in poziva k preudarni rabi plastičnih izdelkov, predvsem tistih za enkratno uporabo. Na stari celini vsako leto nastane okoli 26 milijonov ton plastičnih odpadkov, znova pa se jih uporabi manj kot 30 odstotkov.

Številne organizacije ob dnevu varstva okolja pozivajo k ukrepom, s katerimi bi naravo razbremenili plastike. Med nasveti, ki jih ponujajo, so najpogostejši uporaba trajnih vrečk iz drugih materialov in uporaba skodelic namesto plastičnih lončkov na delovnem mestu.Združeni narodi pozivajo tudi k aktivnem sodelovanju pri spreminjanju navad. Tako lahko vsak v restavraciji predlaga, naj ne uporabljajo plastičnih slamic, ali izvaja pritisk na lokalne oblasti za uvedbo učinkovitega sistema ravnanja z odpadki, so zapisali ob svetovnem dnevu varstva okolja.

V Evropi po navedbah Evropske komisije vsako leto nastane okoli 26 milijonov ton plastičnih odpadkov, manj kot 30 odstotkov pa se jih znova uporabi. Le dve do tri milijone ton teh odpadkov dejansko reciklirajo v Evropi.

Evropska komisija je zato minuli teden predstavila predlog novih pravil za zmanjšanje količine plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na evropskih obalah in morjih. Prepovedani bodo plastični izdelki za enkratno uporabo, če bodo na voljo alternativni proizvodi, ki bodo cenovno dostopni. Gre npr. za plastične vatirane palčke, plastični pribor, plastične krožnike in slamice.

Plastika je sicer uporabna, a v Združenih narodih (ZN) opozarjajo, da smo postali preveč odvisni od izdelkov za enkratno uporabo, ki imajo katastrofalne učinke na okolje. Skoraj tretjina plastične embalaže po navedbah ZN konča na ulicah in v naravi. Vsako leto se do 13 milijonov ton plastike znajde tudi v oceanih, kar duši koralne grebene in ogroža občutljivo morsko življenje.

Da je prisotnost odpadkov v svetovnih morjih velika grožnja, so izpostavili tudi na ministrstvu za okolje. Kot so zapisali, je na slovenski obali v povprečju 74 odstotkov kosov zbranih odpadkov iz plastičnih materialov. Še večji delež pa v slovenskem morju predstavljajo plavajoči odpadni plastični materiali, in sicer 90 odstotkov.

V začetku maja je v slovensko morje zaneslo več deset metrov širok in več sto metrov dolg pas plavajočih smeti, ki naj bi jih tokovi prinesli z južnega Jadrana in z ustij večjih rek severnega Jadrana. Njihovo odstranjevanje je trajalo več dni.

Na statističnem uradu so medtem izpostavili, da se osveščenost med prebivalci povečuje, a nas na področju varstva okolja in ravnanja z vodo in odpadno plastiko čaka še kar nekaj izzivov. Prizadevanju, da ustavimo onesnaževanje s plastičnimi odpadki in tako zaščitimo okolje bo namenjen tudi letošnji dan oceanov, ki bo 8. junija.

Vir: STA