Na 25. obletnico poboja Bošnjakov v Srebrenici, kjer so srbske sile ubile 8372 predvsem odraslih moških in dečkov, bodo pokopali še devet žrtev. Tuji državniki so slovesnost zaradi epidemije spremljali po video povezavi.

Zaradi zaprtih meja ob pandemiji novega koronavirusa letos v spominski center v Potočarih blizu Srebrenice ne morejo priti svojci žrtev iz tujine. Soglasje za pokop devetih žrtev so tako dale le družine, ki živijo v BiH-u. V preteklih letih se je osrednje slovesnosti v Potočarih udeležilo tudi do 50.000 ljudi.

Odpovedan je bil tudi prihod tujih državnikov. Okoli 30 nekdanjih in sedanjih mednarodnih voditeljev, tudi voditelji evropskih držav, je zato poslalo videosporočila, ki so jih predvajali v dvorani s 50 gosti. Opozorili so, da se je treba poleg poklanjanja žrtvam tudi odločno odzvati na revizionistične poskuse zmanjšanja pomena zločina in zanikanja dejstva, da se je v Srebrenici zgodil genocid.

Kljub manjši udeležbi organizatorji trdijo, da bosta sporočilo miru in opozorilo ostala enaka – da se ne ponovi zločin genocida, kakršnega sta vojska in policija Republike Srbske pod vodstom generala Ratka Mladića storili nad Bošnjaki na t. i. varovanem območju ZN-a v Srebrenici julija 1995, ko so samo v nekaj dneh po padcu enklave 11. julija 1995 ubili 8372 Bošnjakov, predvsem odraslih moških in dečkov.

Predsednica organizacije Matere Srebrenice Munira Subašić je bila ena redkih govork v živo: “Moje sporočilo vojnim zločincem je: Preganjali vas bomo in nikoli se ne bomo utrudili. Eden izmed nas vas bo vedno preganjal. To je naša pravica in dolžnost.

Še vedno iščejo ostanke 1200 žrtev

25 let po genocidu še vedno niso našli posmrtnih ostankov okoli 1200 žrtev. Težava je predvsem v tem, da so pokopani v drugotnih grobiščih. Do zdaj so sicer identificirali in pokopali 6719 žrtev. Od tega jih je 6482 pokopanih v spominskem centru, drugi pa drugje, v skladu z željami svojcev.

Borut Pahor: Zgodovine ne moremo spremeniti

Spominske slovesnosti se bo v imenu Slovenije virtualno udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. V videoposnetku na Twiterju pa je dejal, da “zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo prihodnost. Za prihodnost BiH-a je ključna resnica, ne zanikanje, spoštovanje, ne sovraštvo, odprt dialog, ne spori. Nujna sta odpuščanje in spoštovanje različnosti. Pomiritev ni dejanje preteklosti, to je jamstvo sobivanja in prijateljstva, ki izhaja iz skupne bolečine.

S slovenskega ministrstva so sporočili, da mora Srebrenica ostati v našem spominu “kot opomin mednarodni skupnosti, da se tovrstna grozodejstva ne smejo nikoli več ne ponoviti ne dopustiti. Zanikanje in relativizacija teh tragičnih dogodkov sta nesprejemljiva“.

Unija se je poklonila spominu na žrtve genocida v Srebrenici

Žrtvam genocida v Srebrenici so se že poklonili predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrelli. “S srcem in v mislih smo z žrtvami tega tragičnega dogodka, njihovimi družinami in njihovimi bližnjimi ter vsemi, katerih življenja so bila prizadeta. Poklanjamo se spominu na žrtve in vse, ki so še vedno pogrešani,” so zapisali v skupni izjavi.

Obletnica je zanje žalosten opomnik, so dodali von der Leynova, Michel in Borrell. “Evropa pred 25 leti ni izpolnila obljube, da se na naši celini takšna tragedija ne bo nikoli več ponovila. Obenem je pomembno znamenje, da se moramo odločno in brez izjem zavzemati za vsesplošne vrednote, zlasti človeško dostojanstvo, na katerih temelji naša Unija,” so poudarili.

25 let pozneje je naša dolžnost, da se spominjamo. S preteklostjo se moramo spoprijeti pošteno in se obenem zazreti v prihodnost z vso odločnostjo, da podpremo nove generacije, še posebej mlade iz vseh držav Zahodnega Balkana, pri oblikovanju boljše skupne prihodnosti,” meni trojica, ki je poudarila, da ostaja EU trdno zavezan podpori BiH-a ter zahodnega Balkana pri utrjevanju sprave in premagovanju bremen preteklosti, saj je prihodnost teh držav v EU-ju bližje kot kdaj koli prej.

Brammerz: Srebrenica eden najtemnejših trenutkov v svetovni zgodovini

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril, da je Svetovna organizacija prebivalce Srebrenice leta 1995 pustila na cedilu. Vendar pa je priznanje tega temelj za pomiritev. Za dosego tega sta pomembni tudi zavračanje zanikanja genocida in kaznovanje zločincev.

Serge Brammertz, glavni tožilec Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT), naslednika haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, pa je poudaril, da je genocid v Srebrenici eden najtemnejših trenutkov v svetovni zgodovini. Odgovornost vseh se je boriti za pravico in resnico ter proti zanikanju genocida.

Vir: RTV Slovenija