Vlada je potrdila nominacijo tradicij reje lipicancev za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Ministrstvu za kulturo je naložila vodenje vseh aktivnosti in usklajevanje postopkov, ministrstvu za zunanje zadeve pa predajo nominacije sekretariatu Unesca v Parizu najpozneje do 31. marca.

Večnacionalna nominacija nesnovne dediščine tradicij reje lipicancev pod vodstvom Slovenije povezuje osem držav pogodbenic konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003, poleg Slovenije še Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo in Slovaško, so sporočili z ministrstva za kulturo. Pripravili so jo v angleškem jeziku z delovnim naslovom Lipizzan Horse Breeding Traditions. Rok za oddajo je 31. marec, s čimer je nominacija uradno sprejeta v evalvacijski ciklus 2020-2021. Na podlagi mnenja evalvacijskega telesa bo medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine o njej odločal na zasedanju predvidoma novembra 2021.

Razpon kulturnih praks in družbenih pomenov

Nominacija po oceni ministrstva ponazarja skupno evropsko dediščino in jo postavlja v mednarodni kontekst. Države so se povezale, da bi predstavile razpon kulturnih praks in družbenih pomenov, povezanih z rejo dobro znane pasme konj. Projekt se je začel na iniciativo državnih kobilarn, ki so posvečene reji in vzreji lipicancev, od leta 2018 pa poteka v izključno kulturni domeni in po pravilih Unesca. Predstavniki držav, strokovnjaki za nesnovno dediščino, nosilci in skupnosti so del mednarodne skupine, ki je pripravila nominacijo po seriji srečanj v skoraj vseh državah.

Kot so zapisali na ministrstvu, nominacija dokazuje obstoj in pomen elementa nesnovne dediščine kot skupka znanj, praks in veščin, povezanih z rejo lipicancev. Element, ki je zgodovinsko utemeljen v okviru nekdanjega Habsburškega imperija in Avstro-ogrske monarhije, je skozi stoletja spodbudil razvoj družbenih praks in kulturnih izrazov, ki so še danes del ritualov, praznovanj in sodobnega konjeniškega športa.

Primarni namen reje konj, ki temelji na skrbno dokumentiranih izkušnjah in znanju o evoluciji pasme, je povezan s klasično dresuro in konjeniškim športom, s katerima se identificirajo vse sodelujoče države. V nekaterih državah je bil razširjen tudi na vsakdanje življenje vaških skupnosti, kjer je bil lipicanec delovni konj.

“Konji nastopajo v številnih dogodkih, prireditvah, praznovanjih in imajo močno simbolno vlogo. Naraščajoča vloga lipicancev je povezana s trajnostnim turizmom in terapijo s konji, pomemben vidik vseh omenjenih aktivnosti pa je zlasti poseben odnos med človekom in konjem. Z nominacijo je poudarjena velika vloga nosilcev v okviru državnih kobilarn in tudi zasebnih rejcev ter lokalnih skupnosti, ki so z lipicanci tesno povezane. Obenem zahteva skupne ukrepe za ohranitev elementa nesnovne kulturne dediščine tudi v prihodnosti, s poudarkom na kulturnih vsebinah,” še piše v sporočilu za javnost.

Vir: RTV Slovenija