Na dvoriščih komunalnih podjetij po Sloveniji se nabirajo kupi odpadnih nagrobnih sveč. Sistem ne deluje, ministrstvo za okolje in prostor pa ne izpolni svoje naloge, svarijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

V Sloveniji za odpadne sveče velja razširjena odgovornost proizvajalca. “Tisti, ki dajejo sveče na trg, plačajo pooblaščeni družbi, da jih po uporabi odstrani s trga in ustrezno predela,” pojasnjuje direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije Sebastijan Zupanc. Štiri družbe skrbijo za odvoz odpadnih sveč – Prons, Sveko, Interseroh in Zeos. Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo objaviti deleže, koliko sveč od posamičnih izvajalcev javnih služb mora odpeljati posamezna družba. “Ministrstvo tega do zdaj enostavno še ni naredilo,” opozarja Zupanc.

Nosilci izvajanja skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami se tako izogibajo izpolnjevanju svojih obveznosti, ker jim to pač predstavlja strošek.

Zaloge odpadnih sveč medtem ostajajo na dvoriščih komunalnih podjetij. Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS jih je trenutno po vsej Sloveniji okoli 1.285 ton. Predstavljajo veliko ekološko tveganje – v primeru požara bi se v zrak sprožale strupene snovi, težava je tudi parafin, ki se je letos poleti ob vročih temperaturah topil in tekel po improviziranih skladiščnih površinah, ki marsikje niso ustrezno urejene, in pronical v tla.

Takšno stanje traja že leta. Odpadne sveče so sicer zbrane ločeno, a na koncu pristanejo “na vseh koncih in krajih – nekaj med odpadno embalažo, nekaj med komunalnimi odpadki”, je povedal Zupanc.

Težave na vzhodnem delu države

Sveče se kopičijo predvsem na vzhodnem koncu države, potem ko je tam po lanskem požaru v predelovalnici sveč v Ljutomeru ta ostala zaprta. Tako trenutno dela le predelovalnica na Jesenicah. Družbe, ki so plačane za odvoz odpadnih sveč, zaradi zmanjševanja stroškov poberejo predvsem odpadne sveče na Gorenjskem, pokrijejo še del Ljubljane, predvsem kočevski, štajerski in prekmurski del pa ostanejo nepokriti.

Ministrstvo za okolje in prostor težavo ter z njo povezane pozive in opozorila ignorira, je še dejal Zupanc. Zbornica državo poziva, naj razmere sistemsko uredi, ministrstvo naj objavi deleže in izpolni tudi druge obveznosti iz uredbe; minister bi moral na primer določiti tudi način obravnavanja stroškov odpadnih sveč, ki bi jih morala štiri podjetja poravnavati izvajalcem javnih služb.

Interventno pa bi morala država zagotoviti tudi odvoz že nakopičenih odpadnih sveč, so prepričani. Zupanc meni še, da se bo moral novi minister za okolje in prostor prioritetno posvetiti celotnemu sistemu razširjene odgovornosti ravnanja z odpadki: “Govorimo tudi o elektronski in električni opremi, odsluženih avtomobilih, fitofarmacevtskih sredstvih.”

Sheme razširjene odgovornosti šepajo

Težava nastaja “povsod tam, kjer je opredeljena podaljšana odgovornost proizvajalcev“. Izjema so le odpadne gume, za katere po vsej državi skrbi le eno podjetje, in sicer Slopak. “Vse druge sheme razširjene odgovornosti pa šepajo,” ker ni jasnih zadolžitev za posamične deležnike v sistemu in ker ni nadzora. Zasebne družbe v takih razmerah iščejo najlažjo pot, da zmanjšajo stroške in maksimizirajo poslovni rezultat, je še dodal sogovornik.

Vir: RTV Slovenija