V okviru projekta Bridge 47 je raziskovalka Centra za mednarodne odnose (FDV) Jana Arbeiter pripravila analizo področja globalnega učenja v Sloveniji s priporočili za nadaljno krepitev področja.

“Ključna ugotovitev analize področja globalnega učenja je, da večina akterjev na tem področju deluje s ciljem zagotavljanja čim večje implementacije trajnostnega razvoja v (ne)formalni izobraževalni sistem Slovenije. A kljub številnim (dobrim) aktivnostmi na področju, obstajajo številne nejasnosti in nerazumevanje glede koncepta globalnega učenja in vključevanja le-tega v vsakdanje življenje.”

“Glavni poudarki, ki so jih izpostavili sogovorniki in bi jih bilo potrebno upoštevati pri nadaljnjem delovanju na tem področju, so sledeči:

  • Potreba po jasnejši in celovitejši konceptualizaciji globalnega učenja (2008) in VITR (2007), saj sta obe definiciji rahlo zastareli, hkrati pa ne nujno odražata ideje Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja. V okviru tega bi bilo smiselno razmisliti kako oba koncepta združiti oz. poiskati stične točke, ki bi jih izvajalci lažje implementirali v izobraževalni proces.
  • Politična volja akterjev po medsektorskem sodelovanju in povezovanju vladnih in nevladnih organizacij na tem področju.
  • Institucionalizirana koordinacijska skupina, ki bi vključevala ključne javne (vladne) akterje (ministrstva, javni zavodi itd.), nevladne akterje, akademsko sfero, predstavnike učiteljev in predstavnike civilne družbe.
  • Jasna opredelitev kdo je ključni akter, ki bi prevzel vodenje institucionalizirane koordinacijske skupine, kar je povezano s politično voljo, pristojnostmi, interesi in željo po jasnejši ureditvi področja globalnega učenja.
  • Akcijski načrt oz. strategija, ki bi služila kot orodje za uniformirano in jasno določeno delovanje na področju globalnega učenja za vse akterje. Prav tako bi takšen dokument lahko pomagal pri jasnejši določitvi ciljev, ki jih z globalnim učenjem v Sloveniji želimo doseči.
  • Jasna umestitev globalnega učenja v nastajajočo Belo knjigo in druge dokumente na področju vzgoje in izobraževanja.
  • Redno izobraževanje pedagoških in strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, študentov in dijakov, ki se izobražujejo za delo na področju vzgoje in izobraževanja ter drugih strokovnih služb v javnih institucijah idr.

Ugotavljam, da se vsi akterji zavedajo, kako nujna je potreba po jasnejši ureditvi področja globalnega učenja v Sloveniji, saj slednje predstavlja izjemno aktualno problematiko, ki bo postajala vedno pomembnejša.  Obstoječe instrumente vključevanja vsebin globalnega učenja v formalno in neformalno izobraževanje je v prihodnje treba bolje povezati, celovito spremljati in ustrezno posodabljati. Pri tem je ključnega pomena redno izobraževanje pedagoških delavcev, tako v okviru začetnega izobraževanja kot del visokošolskih pedagoških programov kot v okviru sistema nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.”

Poročilo lahko v celoti preberete tukaj.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. podpira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, koordinira pa ga SLOGA, nacionalna platforma za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Vsebina prispevka ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

TLG,SLOGA MRS