S četrto nacionalno konferenco globalnega učenja se je Društvo Humanitas dotaknilo razsežnosti globalnega učenja in delovanja. Na gradu Fužine so zbrali okoli 100 udeleženk in udeležencev, ki so prisluhnili zanimivim predlogom, kako odpirati prostor za kritičen razmislek o soodgovornosti za globalne izzive na različnih ravneh delovanja in v različnih prostorih bivanja – od šole, gledališča do ulice in doma.

Vsak dan lahko vsak izmed nas s svojim razmišljanjem, sporočanjem in ravnanjem vpliva lokalno in globalno, je sporočilo konference.

Kolikšen delež cene banane dobi kmet, ki jo je pridelal? Od kod prihajajo surovine za pametne telefone? Kje na svetu je skoncentriranega največ prebivalstva in kje največ bogastva? Ali vsi razumemo revščino in bogastvo enako? Katere države so sprejele največ beguncev? Kako brati novice o terorističnih napadih? In, ali se ne smejimo vsi v istem jeziku?

To je samo nekaj vprašanj, ki jih izpostavlja globalna dimenzija učenja, katero Društvo Humanitas – center za globalno učenje in sodelovanje vnaša predvsem v šole, obenem pa se trudi, da globalno učenje seže tudi v mladinske centre, gledališča, na ulico, v mesto, v vas, na pogovor ob kavi, v načrtovanje novih podjetniških idej, v usposabljanje globalnih prostovoljcev.

Organizatorji sporočajo, da na tem področju Humanitas v Sloveniji že vrsto let orje ledino, zelo pa nas lahko navdaja z upanjem, da je globalno učenje danes veliko bolj prepoznano in da ni več omejeno le na neformalni sektor. Predsednik Društva Humanitas, David Limon je v uvodnih besedah na konferenci strnil: »Kompleksnost globalnih problemov lahko v človeku vzbudi občutek, da kot posamezniki nimamo nobenega vpliva. Globalno učenje pa nas ravno opremlja z znanjem, veščinami in vrednotami, ki jih kot državljani tega sveta potrebujemo za soočanje z njegovo realnostjo in kompleksnostjo. Skozi proces in raznolike metode globalnega učenja se zavemo svoje vloge in odgovornosti za stanje v svetu, obenem pa se zavedamo tudi svoje moči in možnosti, ki jih imamo, da se vključimo v reševanje kot aktivni globalni državljani!«

Sedanji in bodoči pedagoški delavci, mladinski delavci, izobraževalci odraslih, predstavniki pristojnih ministrstev in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju globalnega učenja, so skupaj raziskovali, kam seže pristop in potencial globalnega učenja ter pod kakšnimi pogoji.

Konferenca je bila hkrati multiplikativni dogodek inovativnega in nagrajenega projekta strateškega partnerstva Globalno učenje Agora (koordinator Društvo Lojtra), ki je v dobrem letu in pol prispeval k razvoju novih metod uličnega dela, neformalnega in globalnega učenja. Vse nove metode bodo na voljo v spletni platformi GE Agora za prenos in uporabo v okolju mladinskih organizacij, nevladnih organizacij ter osnovnih in srednjih šol, udeleženci pa so jih nekaj že spoznali v glasilu projekta in na popoldanskih delavnicah v času konference.

Osrednji gost letošnje konference je bil dr. Momodou Sallahuniverzitetni profesor in raziskovalec iz Velike Britanije (profil De Montfort University), ki ima več kot 20 let izkušenj dela z mladimi na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Leta 2015 je bil imenovan za najbolj inovativnega učitelja v okviru nagrade Times Higer Education Award.

Strokovnjak na področju globalnega učenja in globalnega mladinskega dela je med drugim izpostavil, da morajo biti učitelji pedagogi upanja. Da nikakor ne smejo izgubiti vere v spremembe in pri tem jim je v pomoč globalno učenje: »Globalno učenje je pomembno, ker naslavlja strukturne in fundamentalne probleme, spodbuja zavest o svetu okoli nas in nagovarja  k dejavnosti. Razbija percepcije realnosti ljudi, tako da začnejo gledati na svet na drugačen način in temu sledijo tudi njihova dejanja. Globalno učenje ne more biti modni dodatek. Ne gre samo za to, da piješ čaj iz pravične trgovine in si državljan sveta, ampak za to, kako s tem vplivaš lokalno in globalno.« 

Del konference so bile tradicionalno vzporedne delavnice s področja globalnega učenja:

  • Momodou Sallah je vodil delavnico, tekom katere je udeležence vodil k odgovorom na vprašanje, kako stopiti onkraj našega mehurčka s pomočjo primera mnogoženstva – kateri pogledi so normalni in kateri ne, kaj definira normalnost.
  • Alma Rogina in Andreja Šmrgut Okrajšek iz Humanitasa sta izvedli izkustveno delavnico, na kateri sta skozi problematiko prodaje rezanega cvetja prikazali, kako je mogoče vnesti globalne dimenzije v različne predmete poučevanja – od zgodovine do matematike.
  • Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je pripravila delavnico “Podnebne spremembe – kako k aktivnosti spodbujati mlade?”, katere glavni zaključek je, da mora vsak začeti pri sebi in biti dober zgled mladim.
  • Zelo atraktivna in dinamična je bila delavnica organizacij Officine Cittadine in Sensibiliz’ Action, ki sta specializirani za globalno učenje na ulici. Njuni člani so pokazali udeležencem, kako spodbujati proaktivnost mladih zunaj šolskih klopi – denimo preko igre z jabolki (izgled, poreklo, cena, dele), ki je ena izmed metod iz projekta GE Agora.

Humanitasova nacionalna konferenca globalnega učenja je vsako leto tudi lepa priložnost za srečanje novega znanja željnih učiteljev, vzgojiteljev in mladinskih delavcev. V Humanitasu so zelo ponosni, da je veliko izmed njih del Humanitasovega Kluba učiteljic in učiteljev globalnega učenja, za katerega so letos prejeli nagrado za inovacije v globalnem učenju (Global Education Innovation Award 2018). Klub je bil izbran kot eden izmed sedmih najbolj inovativnih projektov globalnega učenja v Evropi s strani Evropske mreže za globalno učenje (GENE). Ustanovili so ga zaradi zaznane potrebe po prostoru, kjer se učiteljice in učitelji lahko redno srečujejo, spoznavajo in razvijajo različne didaktične pristope za reševanje svetovnih izzivov ter se razvijajo kot izobraževalci. Menijo, da ima klub ogromen potencial za širjenje dobrih praks globalnega učenja na nacionalni in mednarodni ravni.

Članica Humanitasovega kluba učiteljic in učiteljev globalnega učenja, Darja Rokavec z Gimnazije Ptuj, je v pozdravnem nagovoru izpostavila, da bi morali dati vsakemu dijaku in dijakinji priložnost za kritični razmislek, za doživeto izkušnjo, za razvijanje drugačnih pogledov, za iskanje novih povezav in za ukrepanje. »Ne smemo se izogniti etosu šole, ki spodbuja sodelovanje, spoštovanje, vključevanje, pravičnost in solidarnost med vsemi. Nedvomno so ocene pomembne in je tekmovalnost lahko vir izzivov. Vendar, kakšno bo naše sporočilo, če učencev ne bomo učili sobivanja in zagotovili varnosti in pravičnosti za vse? Če jih ne bomo naučili, da se problemov ne smemo bati in, če jih ne bomo naučili, kako jih reševati? Kako jih voditi v globalno solidarnost brez spoštovanja različnosti znotraj šole, razreda? In kako jih učiti, če jim kot posamezniki in družba dajemo drugačen vzor?«

Zavedanje o pomenu globalnega učenja je na naše veliko zadovoljstvo vedno večje tudi na odločevalskih ravneh, kot je izpostavil Uroš Vajgl, v.d. vodje Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije (RS), kjer so globalno učenje opredelili v Resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči RS. Še bolj podrobno si želijo to področje opredeliti v strategiji na tem področju, ki je v zadnji fazi priprave. Obenem nameravajo nadaljevati sodelovanje z nevladnimi organizacijami, saj njihovo delo pomembno dopolnjuje prizadevanja tako ministrstva za zunanje zadeve kot ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (primer: Priročnika za globalno učenje).

Konferenca se je odvila v Tednu globalnega učenja, ki ga pod okriljem Centra Sever–Jug,  organizirajo pa ga države članice Sveta Evrope. Letošnji slogan je: Svet se spreminja. Kaj pa mi?

 

Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Logo MRSLOGO BARVNI RGB_belo ozadje_TRAJNOSTNO_LOKALNO_GLOBALNOlogo_Sloga1