Mednarodne novice

Holokavst

Mineva 75 let po holokavstu in ob tem je pomembno izpostaviti, da bi moralo biti izobraževanje učinkovita metoda za preprečitev novih zločinov proti človeštvu. V tem pogledu je leta 2005 poljski politik, novinar, pisatelj in zgodovinar Władysław ​Bartoszewski izjavil, da »moramo sami sebe in ves svet vprašati, koliko resnice o totalitarizmih nam je uspelo prenesti na mlajše generacije. Mislim, da precej, vendar še vedno ne dovolj.« (Delo, 5. julij)

Begunci in migranti

Švicarski režiser Markus Imhoof, ki je posnel dokumentarni film Eldorado o beguncih komentira, da mornarji, s katerimi je plul, so »brez besed, v zelo težkih razmerah pobirali ljudi z morja. Zdaj delajo obratno. Ljudi z odprtega morja potiskajo nazaj v Libijo, kjer končajo v zaporih in koncentracijskih taboriščih. Domišljiji ni treba prepustiti ničesar.« (Dnevnik, 6. julij)

Srebrenica

V Srebrenici, kraju neizmerne bolečine, Bošnjaki še niso našli svojega miru. To jim vsakodnevno onemogočajo tako oblasti Republike srbske kot lokalna oblast. Ni kraj kesanja, soočenja z resnico, priznanja krivde in kraj sprave. Je še vedno predvsem kraj neizmerne bolečine. Tistih, ki jim je uspelo preživeti in ki objokujejo svoje najdražje. Tistih, ki še vedno iščejo posmrtne ostanke svojih sinov, mož, bratov, očetov, da bi jih dostojno pokopali. Tistih, ki se vsakodnevno na ulicah srečujejo s krvniki in s tistimi, ki niso imeli poguma, da bi priznali dejanja, ki jo jih zagrešili bodisi sami bodisi so jih pripadniki njihovega naroda. (Večer, 6. julij)

Klimatske spremembe

Evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen: »Podnebne spremembe so pomemben izziv našega časa. Kako bomo ta izziv obvladali, je odločilno za našo prihodnost. Socialni in ekonomski stroški neukrepanja na področju podnebja so nesprejemljivi. Socialno vključujoča Evropa je pogoj za uspešen boj proti podnebnim spremembam. Vse bolj je jasno, da je za uspeh naše podnebne strategije nujno, da so politike vključujoče. To pomeni, da je treba socialno razsežnost v naše podnebne politike vključiti že od začetka, ne šele naknadno.« (Delo, 9. julij)

Nacionalne novice

Odpadki

Slovenci na leto pridelajo skoraj 400.000 ton odpadkov, ki so primerni za energetsko izrabo. Za 96.000 ton odpadkov ni nobenih evidenc in nihče ne ve, kam in kako poniknejo. Še posebej v zasebnih centrih v Sloveniji v zadnjem času pogosto gori, kar naj bi bili samovžigi. Centri za odlaganje odpadkov se namreč dušijo pod kupi lahkih frakcij (RDF) in izgube centrov se dvigajo v nebo. (Delo, 5. julij)