Mednarodne novice

Ruanda

Mednarodna skupnost je spremljala pokol v neposrednem prenosu. Združeni narodi, kjer je bil tedaj vodja mirovnih misij Kofi Anan (pod njegovim vodstvom se je zgodil tudi genocid v Srebrenici), so bili že tri mesece pred začetkom genocida jasno in glasno opozorjeni, kaj se bo zgodilo. Združeni narodi so bili z aktivno pasivnostjo ključni krivci za smrt več kot 800.000 ljudi v Ruandi, komentira Delo. (Delo, 6. april)

Radikalizacija

Islamski teolog Raid Al Daghistani komentira, da se množice polnijo z negativnimi aktualnimi dogodki, ki pa o islamu ne povedo tako rekoč nič z religijsko-kulturnega vidika. Če bi bili teroristični napadi resnični islam, potem muslimanov sploh ne bi bilo več, saj bi se vsi vrgli v zrak. Nikakor pa to ne pomeni, da teroristični napadi nimajo popolnoma ničesar z vsebinami, ki jih posreduje islamsko izročilo. Islamski skrajneži in teroristi iz Korana jemljejo določene verze, ki so po naravi situacijski, in jih s tem, ko jih izolirajo iz njihovega konteksta, absolutizirajo. (Delo, 6. april)

Okoljske tehnologije

Za zidovi sežigalnice odpadkov v Oslu poteka revolucionarni pilotni projekt zajemanja in shranjevanja CO2, ki bi lahko drastično znižal izpuste toplogrednih plinov in se, če bo uspešen, razširil po vsem svetu. Po ocenah medvladne skupine za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC) bi tovrstni sistem lahko zmanjšal izpuste za 80 do 90 odstotkov. (Delo, 6. april)

Pitna voda

Državljanom in nevladnim organizacijam se nemara posreči zmagati v kakšni izmed številnih bitk po vsem svetu za varovanje pitne vode, toda v globalni vojni za vodne vire – z zasebnim upravljanjem vodovodnih omrežij in z ustekleničeno vodo – so vsaj za zdaj na boljšem v multinacionalkah organiziran kapital. Oba načina privatizacije vodnih virov bosta, opozarjajo številne študije, problem oskrbe z vodo, že tako pereč zaradi onesnaženja okolja, podnebnih sprememb in rasti števila prebivalstva, v naslednjih desetletjih še zaostrila. (Dnevnik, 6. april)

Nacionalne novice

Gozd

V zadnjih par letih so ujme prizadele 65 odstotkov slovenskih gozdov, zato je skrb za gozdove pomembna. Gozdovi blažijo podnebne spremembe, ohranjajo biotsko raznovrstnost, skrbijo za zaloge pitne vode in ne nazadnje nudijo hrano. (Večer, 10. april)