Mednarodne novice

Sirija

Nekdanji švedski premier in zunanji minister Carl Bildt komentira, da je »Asad preživel, vendar za grozljivo ceno. Več kot polovica sirske populacije je bila razseljena znotraj države ali prisiljena pobegniti v sosednje države ali Evropo. Večina sirske infrastrukture, od stanovanjskih naselij do bolnišnic, je razrušena. Razrušeno je bilo tudi gospodarstvo države, kar gre pripisati neposrednim učinkom konflikta in sankcijam, ki so bile uvedene kot del neuspešnih prizadevanj, da bi Asada prisilili v politično rešitev. Nobena druga država v pretekli polovici stoletja ni utrpela toliko človeških žrtev in toliko fizičnega uničenja. Odgovornost za to tragedijo nedvomno nosijo Asadov režim ter njegovi ruski in iranski sponzorji.« (Večer, 30. avgust)

Italija in Madžarska

Os med novo italijansko vlado in madžarskim premierom je nesmiselna v več ozirih: državi sta politično različni, neprimerljivi po velikosti in tradiciji, njun geopolitični kontekst je daleč narazen. Med Italijo in Madžarsko obstaja malo skupnega. Pa vendar si Matteo Salvini in Viktor Orbán ne bi mogla biti bliže. Nacionalistični slogani in projekti, ki jih razglašata so zelo daleč od interesov zahodne Evrope in vrednot liberalnih demokracij, vendar se podobna stališča v Evropski uniji žal vedno bolj širijo. (Delo, 31. avgust)

Jedrsko orožje

Dobro leto po sprejemu pogodbe o popolni prepovedi jedrskega orožja (za katero vlada Mira Cerarja v Združenih narodih ni glasovala in je Slovenija kot natovska članica vsaj doslej tudi ni podpisala) je očitno, da pravega napredka v jedrskem razoroževanju v kratkem ni mogoče pričakovati. Še huje, ameriški enostranski odstop od mednarodnega sporazuma z Iranom (JCPOA), diletantski in veličastno spodleteli poskus Donalda Trumpa za dogovor o ustavitvi severnokorejskega jedrskega programa s Kim Jong Unom in napoved novih jedrskih orožij ruskega predsednika Vladimirja Putina so zlovešča znamenja nove jedrske negotovosti. Logika, če je temu sploh mogoče tako reči, ki tiči za jedrsko oboroževalno tekmo, se namreč prej ko slej ni spremenila, temelji pa na utvari, da je jedrsko orožje ultimativno zagotovilo varnosti. (Dnevnik, 1. september)

ZDA in Palestina

Ukinitev ameriške donacije agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem je samo še ena od izsiljevalskih potez, ki jo je Trumpova administracija potegnila v zadovoljstvo Izraela pri dokončnem obračunu z desetletja preganjanimi Palestinci. (Dnevnik, 4. september)

Nacionalne novice

Koalicijska pogodba

Prvaki LMŠ, SD, SMC, Desusa in Saba so podpisali sporazum z velikimi javnofinančnimi učinki, kot da je pred Slovenijo še deset let debelih krav. Tovrstne obljube po povečanju javnih izdatkov niso finančno vzdržne, vodijo le v izjemno povečanje javnega dolga. (Delo, 30. avgust)

Zunanja politika Slovenije z novo vlado ohranja kontinuiteto. Doslej se je še vsaka vlada zavzemala za mir in sožitje v svetu, kar je sicer izjava iz kakšnega izbora za miss sveta. V ospredju koalicijske pogodbe je pavšalna zaveza nove vlade, da se bo Slovenija za dosego svojih temeljnih zunanjepolitičnih ciljev – blaginje državljanov in ohranitve položaja v jedrni skupini držav Evropske unije – povezovala v ad hoc zavezništva z drugimi državami članicami. (Dnevnik, 31. avgust)

Sovražni govor

V minulih tednih so mediji Demokracija, Nova24tv.si in Škandal24.si, ki pripadajo stranki SDS, objavili vrsto sovražnih fotografij in zapisov o muslimanih, temnopoltih in migrantih. Obtožili so jih, da so nosilci “kulture posilstev”. Tožilstvo nakazuje, da bo sprožilo preiskave morebitnih kaznivih dejanj sovražnega govora. (Dnevnik, 3. september)