Mednarodne novice

OZN / klimatske spremembe

Na ravni OZN ni mogoče doseči političnega dogovora v obliki, ki bi omogočala implementacijo. OZN namreč temelji na fikciji držav kot suverenih, od mednarodnih trgov neodvisnih subjektov. Toda s svojim trošenjem oziroma povpraševanjem po CO2-intenzivnih produktih in storitvah ustvarjamo izpuste potrošniki, ne pa države. Na primer, sistem trgovanja z izpusti bi bilo tako smiselno začeti znotraj sektorjev, v razvitih državah pa ga nadgraditi še s taksami, ki bi postopoma internalizirale vse eksterne stroške energije. (Dnevnik, 5. januar)

Brazilija

Novi brazilski predsednik, desničarski populist Jair Bolsonaro, ki se ga je že prijel vzdevek brazilski ali tropski Trump, je že v kampanji napovedal odpravo regulacij, ki ščitijo amazonski pragozd, ta “pljuča planeta”. V Braziliji leži 60 odstotkov amazonskega pragozda, njegovega pomena za življenje na planetu ni mogoče preceniti. Novi predsednik Brazilije v zaščiti okolja vidi le nebodigatreba, ki ovira gospodarstvo. Zato je napovedal, da bo na prvo mesto postavil rudarske in kmetijske interese. To pomeni, da bo pospešil sekanje pragozda za zemljišča za pašnike ali polja za sojo. (Večer, 5. januar)

Človekove pravice

Direktor Nizozemskega inštituta za človekove pravice, Antoine Buyse komentira, da se je ironično v zadnjih letih največ moči nabralo v podjetjih, ki so bila ustanovljena tudi zato, da bi ljudem dala več moči v odnosu do oblasti – npr. Facebook in Twitter. Spletna zasebnost, ki bi morala prav tako biti človekova pravica, posledično izginja. Človekove pravice moramo torej čim prej osmisliti tudi v novem, digitaliziranem svetu, ne le med državljanom in državo, ampak tudi med državljanom in podjetjem. Leta 1948 nihče ni mislil, da bo splošna deklaracija o človekovih pravicah kdaj izjemno relevantna za pravice otrok ali ljudi z invalidnostjo. Sčasoma so nastajale nove konvencije in pogodbe, univerzalne pravice so, vsaj na papirju, dejansko postale – univerzalne. Morale bi vstopiti tudi v digitalni svet, da se zaščitimo, preden bo prepozno. (Delo, 5. januar)

Nacionalne novice

Klimatske spremembe

Največji okoljski izziv, ki čaka Slovenijo in svet v letu 2019, so podnebne spremembe. Slovenija bo morala pripraviti podroben podnebno-energetski načrt po zahtevi Evropske unije (EU) in se odločiti o usodi termoelektrarne TEŠ 6 in morebitni gradnji druge jedrske elektrarne. V 2019 je tudi nujna rešitev problema kopičenja odpadne embalaže. (Delo, 7. januar)