Mednarodne novice

Iran

Morebiten vojaški napad na Iran – ameriški, savdski, izraelski, morda »koalicijski« – bi bil katastrofa strahovitih razsežnosti. In mednarodna skupnost, kar je od nje ostalo, mora narediti vse, da prepreči novo vojno. Vojno, za katero ne obstaja en sam razlog. Vojno, ki – delujoči kliše: razen »vojnoindustrijskemu kompleksu« – ne bi koristila nikomur. Vojno, ki bi brez dvoma podaljšala agonijo Sirije, ponovno razplamtela konflikt v Iraku in dokončno razkosala Jemen, tri konflikte, ki so se rodili tudi zaradi ameriško-koalicijske invazije na Irak pred šestnajstimi leti. (Delo, 23. maj)

Avstrija

Vlada kanclerja Sebastiana Kurza je prva avstrijska vlada po drugi svetovni vojni, ki ji je parlament izglasoval nezaupnico. Sebastian Kurz ima kljub nezaupnici največje možnosti za zmago na predčasnih volitvah, a bo potreboval najmanj enega koalicijskega partnerja. Afera Ibiza žaromete usmerja v predvolilno financiranje leta 2017, kjer so določene donacije več strankam za kampanjo sumljive ali celo nerazkrite v primeru konservativcev. Vprašanje je, če niso davčne olajšave na kapital, ki so sledile po volitvah morda posledica določenih posamičnih velikih prispevkov za kampanjo. (Dnevnik, 28. maj)

Nacionalne novice

Slovenska vojska

V vladi se ukvarjajo s tem, kdo in zakaj je spravil v javnost informacijo, da obrambno ministrstvo razmišlja o umiku naših vojakov z misij v Maliju in Libanonu. Nihče pa se ne sprašuje, kako to, da sklep vlade o njihovi napotitvi tja še velja, čeprav naj bi obveščevalne službe opozorile na višjo stopnjo ogroženosti od običajne. (Delo, 23. maj)

Evropske volitve

Ob komajda višji volilni udeležbi kot 5 let nazaj – tokrat je znašala 28,13 % – nekaj drobnih presenečenj iz Slovenije: desnica izgublja enega evropskega poslanca, a jih ima 4 – SDS+SLS ima 3, NSi pa eno, Socialni demokrati pridobivajo v Bruslju in imajo 2 poslanca, vodilna stranka v Sloveniji pa prav tako 2. Glede na spol imamo 4 poslance in 4 poslanke. (Večer, 27. maj)

Okoljevarstvo

Kot družba in kot država Slovenija se vedemo, kot da se podnebne spremembe dogajajo nekomu drugemu. Kot da se demokracija dogaja nekomu drugemu. Kot da se Evropska unija dogaja nekomu drugemu. Kot da smo, skrajna ošabnost, nedotakljivi. Kot da nas prihodnost – tako ali drugače – sploh ne zanima. Ker volilni rezultat evropskih volitev govori prav to – briga nas za planet, komentira Delo. (Delo, 28. maj)