Mednarodne novice

Sirija

Trumpova razglasitev vojaške zmage nad IS kot nekakšna karikatura zgodovine srhljivo spominja na 1. maj 2003, ko je takratni ameriški predsednik George W. Bush poldrugi mesec po začetku usodne invazije na Irak na krovu letalonosilke USS Abraham Lincoln razglasil, da je »misija končana«. Večje neumnosti v neumnosti polni moderni (geo)politiki – silovita konkurenca – ni izrekel nihče: takrat so se vrata iraškega pekla v resnici začela šele odpirati. (Delo, 21. december)

Begunci in migranti

Kdor misli, da se je pred begunci mogoče zavarovati z ograjevanjem svoje države, je enak tistemu, ki misli, da se bo posledicam jedrske vojne izognil s skrivanjem v družinskem bunkerju. Globalne težave nujno kličejo po globalnih rešitvah. Zato dokument iz Marakeša sploh ni problem. Problem so v bistvu tisti, ki mu nasprotujejo. In teh je v retorično človekoljubni Evropski uniji (začuda) že bistveno preveč. (Delo, 22. december)

Kitolov

Leto 2018 je bilo leto, ko so multilateralne ustanove postajale vedno bolj neenotne. To je dokazala tudi Japonska, ko je napovedala, da se bo letos umaknila iz Mednarodne komisije za kitolov (IWC) in julija spet začela komericalno loviti velike morske sesalce. Delo ocenjuje, da bi lahko bil ta umik začetek konca japonskega multilateralizma. (Delo, 27. december)

Klimatske spremembe

Direktor danskega Centra za soglasja Björn Lomborg komentira, da temeljita analiza kaže, da je podnebno segrevanje problem, vendar ne pomeni konca sveta. Predvsem je potrebno odpraviti tehnološki primanjkljaj, ki se lahko odpravi samo z drastičnim povečanjem investicij v raziskave in v razvoj alternativnih energij. Da bi rešili problem klimatskih sprememb, se moramo na pameten način osredotočiti na inovacije na področju zelenih tehnologij, in ne na zastraševanje ter pretiravanje. (Večer, 28. december)

Konflikti

Konflikte v 2019 bodo skoraj gotovo zaznamovali finale sirske vojne in posledice, ki jih bo zaradi dogajanja v Siriji sprožila geostrateška tektonika. To bo mogoče še najbolj čutiti v Jemnu, dolgo pozabljeni vojni, ki je ob Siriji in Iraku ključno bojišče že dolgo ne več le hladne bližnjevzhodne vojne, v kateri se za prevlado nad regijo, energetskimi viri in tokovi, vodo ter interpretacijo islama že vrsto let spopadata sunitski blok pod vodstvom Savdske Arabije in šiitski blok pod vodstvom Irana. (Delo, 31. december)

Nacionalne novice

Revščina

Dnevnik opozarja, da četudi se število prejemnikov hrane počasi zmanjšuje, je 95.000 ljudi, ki na Karitasu prejemajo pomoč, še vedno polovico več od števila ljudi, ki so pomoč prejemali pred gospodarsko krizo leta 2008. Predsednica Zveze prijateljev mladine Moste-Polje, Anita Ogulin dodaja: »Prošenj za pomoč ni manj kot v minulih letih, saj se revščina seli tudi med zaposlene. Iskreno zaskrbljeni smo, kako bodo ljudje, ki za opravljeno delo prejmejo najnižje prihodke, preživeli, če se gospodarska kriza zares vrne.« (Dnevnik, 24. december)