Mednarodne novice

Begunci in migranti

Nekdanji britanski premier in posebni odposlanec ZN za izobraževanje Gordon Brown komentira, da je že dolgo znano, da begunski namestitveni center Moria na grškem otoku Lezbos pestijo prenatrpanost, nehigienske razmere in nebrzdano nasilje z nemiri, v katerih so bili mnogi ranjeni. Poroča se celo o desetletnih otrocih, ki so poskušali narediti samomor. Ljudje bivajo v nevzdržnih razmerah. Takšno stanje ni le v Grčiji, ampak tudi v drugih begunskih centrih po svetu. Še več, zavedati se moramo, da begunci ne potrebujejo le primerno hrano, zatočišče in zdravstveno oskrbo, ampak tudi podporo, da si zgradijo novo življenje in prispevajo k jutrišnji družbi. (Večer,  18. oktober)

Svet ZN za človekove pravice

Časnik Washington Post je pozval Združene narode, naj opravijo neodvisno preiskavo izginotja savdskega novinarja, po možnosti prav prek Sveta ZN za človekove pravice. Svetu trenutno predseduje Slovenija, zunanje ministrstvo pa ni odgovorilo na vprašanje častnika, kakšno stališče ima do takšne preiskave. Slovenija bo predsedovala svetu do 31. decembra letos, ko se bo iztekel njen triletni mandat v svetu. Čeprav bi se Slovenija lahko prijavila za še en mandat (dovoljena sta dva zaporedna), se za to ni odločila. Če bi se, bi bila verjetno izvoljena. Na MZZ so pojasnili, da se raje pripravljajo na predsedovanje EU, neuradno pa razmišljajo o ponovni kandidaturi za obdobje 2026-2028. (Delo,  19. oktober)

Afganistan

Približno devet milijonov Afganistancev in Afganistank danes voli na dolgo pričakovanih – in odlaganih – parlamentarnih volitvah, ki potekajo sredi vojne. V dvajsetih dneh predvolilne kampanje je bilo ubitih deset poslanskih kandidatov, spopadi med afganistanskimi varnostnimi silami in talibi pa potekajo v dveh tretjinah afganistanskih provinc. Pred volitvami je država v najslabšem stanju po padcu talibskega režima leta 2001. (Delo,  20. oktober)

Klimatske spremembe

Večina držav pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov zaostaja za lastnimi načrti, cilji iz pariškega sporazuma in predvsem številkami, ki bi po prepričanju večine znanstvenikov še dajale upanje, da se ozračje v tem stoletju ne bo ogrelo za več kot poldrugo stopinjo v primerjavi s predindustrijsko dobo. Nasprotno, globalne emisije še vedno naraščajo in vsaka vlada ima za to vrsto bolj ali manj dobrih izgovorov. Večina izvira iz kratkoročnih političnih koristi in prelaganja krivde na druge, češ mi bi že, ampak to tako in tako ne bi pomagalo, saj drugi ne bodo. (Dnevnik,  20. oktober)

Saudova Arabija

Hipokrizija mednarodne skupnosti po brutalnem umoru savdskega novinarja Džamala Hašodžija bi bila – z mediji na čelu – težko hujša. Ob spremljanju poročil o gnusnem zločinu savdskega dvora se tako lahko komu, ki zgolj površno spremlja delovanje srednjeveške monarhije, zazdi, da je bil dogodek v Istanbulu izjema, ne pravilo. Savdskemu dvoru, enemu izmed glavnih pokroviteljev in organizatorjev globalnega terorizma ter najbolj okrutnemu kršitelju celotnega spektra človekovih pravic, je dovoljeno vse. (Delo,  23. oktober)

Nacionalne novice

Revščina

V Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine vsak osmi, v EU pa vsak šesti prebivalec, poroča SURS, ki meri relativno revščino. To pomeni, da ugotavljajo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi, pri čemer predpostavljajo, da so relativno revni tisti, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, ki je običajen za družbo, v kateri živijo. Ne gre torej za pomanjkanje dobrin in storitev, ki so nujno potrebne za življenje, kot je hrana, bivališče in osnovna zdravstvena oskrba, ampak za dostop do tistih, ki veljajo za »nekaj normalnega«, kot so informacijsko-komunikacijske tehnologije, študij, potovanja, družabni dogodki in podobno. (Delo,  18. oktober)