Evropska unija dobro ve, da je v hrani moč. Hrana je tako gosto spletena z našimi življenji, da pogosto ne opazimo, kako njena pridelava, predelava, priprava in odprava vsak dan vplivajo na politike trajnostnega razvoja, sooblikujejo razmerja med spoli, krepijo soodvisnosti in še več. (Ne)enakost spolov je pomembna horizontalna tema, ki bi morala imeti bistveno vlogo v oblikovanju in preoblikovanju kmetijskih praks.

Dovolj razlogov, da vas prepričamo k udeležbi in sodelovanju. To nam, prosimo, potrdite na povod@povod.si oz. s pomočjo spletne prijavnice.

Skupna evropska kmetijska politika (CAP), za katero vsako leto namenimo 60 milijard EUR, se ukvarja z razvojem, upravljanjem, financiranjem … V njeno sooblikovanje so redno vključeni različni odbori, skupine za civilni dialog in ekspertne skupine, katerih namen je izboljševanje področja proizvodnje hrane, razvoja podeželskih skupnosti in za okolje trajnostnega kmetijstva.

Trajnostno kmetijstvo pomembno prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja (CTR), še posebej 2. cilja – Brez lakote. Ta cilj si prizadeva za odpravo lakote, zagotovitev boljše prehranske varnosti in boljše prehrane, ter spodbujati trajnostno kmetijstvo. Pri slednjem bodo na globalni ravni imele še posebej pomembno vlogo ženske, ki lahko ob izboljšanju dostopa do enakih virov in storitev, kot ga imajo moški, po napovedih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), v državah v razvoju povečajo donos na svojih kmetijah za 20 – 30 %.

V soorganizaciji kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije, društva Ekologi brez meja, platforme SLOGA in Food For Life Europe je 18. januarja 2016 potekal posvet “Za Slovenijo brez zavržene hrane”; 60 udeležencev je razpravljalo o vzrokih in razlogih nastajanja zavržene hrane, podatkih ter njihovi kakovosti, potrebnih ukrepih in ovirah v različnih sektorjih ter predlogih rešitev. Ciljno usmerjena razprava udeležencev je oblikovala šest konkretnih ukrepov, od katerih so danes trije uresničeni. Po treh letih je pravi trenutek za pregled in oceno stanja glede na  stanjem v letu 2016. Statistični urad RS je oblikoval jasno definicijo odpadne hrane in metodologijo merjenja, Zakon o kmetijstvu je prinesel oprostitev DDV podarjene hrane in finančne spodbude za tiste, ki takšno hrano razvažajo.

V zadnjem času smo se veliko ukvarjali tudi s kakovostjo hrane, lokalno hrano, zdravo hrano in hrano v javnih institucijah, pa tudi vplivi zavržene hrane na podnebne spremembe. Slovenija se je zavezala, da bo prispevala svoj delež k uresničevanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Do takrat naj bi na svetovni ravni pomagali prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšali izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka (podcilj 12.3).

Vabilo in program V HRANI JE MOČ, 18. 3. 2019.

Konferenca je zaključno dejanje 9. slovenskih razvojnih dni, ki jih na temo enakosti spolov organizirajo Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in platforma SLOGA. Slovenski razvojni dnevi potekajo od 7. do 18. marca.

Zavod Povod je partner v programu Trajnostna Evropa za vse, ki ga sofinancira Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve RS.